V nadaljevanju preberite:

Po podatkih­ banke Barclays avtomobili in avtomobilski deli predstavljajo 31 odstotkov mehiškega izvoza v ZDA, kar znaša približno 150 milijard dolarjev, ter 14 odstotkov kanadskega izvoza v vrednosti več kot 55 milijard dolarjev. Ta izvoz predstavlja tudi velik delež ameriškega trga – avtomobili, izdelani v Mehiki in Kanadi, so lani predstavljali 22 odstotkov prodaje po obsegu in 16 odstotkov po vrednosti. Vsak avtomobil, izdelan v ZDA, lahko vsebuje komponente, izdelane v eni od teh dveh držav.

Namen Trumpovih carin naj bi bil spodbuditi Mehiko in Kanado k zajezitvi pretoka migrantov in nezakonitih drog čez mejo, zmanjšati trgovinski primanjkljaj ter spodbuditi ameriška podjetja, da preselijo proizvodnjo nazaj domov. Verjetno se nič od tega ne bo zgodilo, gotovo pa bodo carine škodile avtomobilski industriji, pri čemer bodo proizvajalci iz Detroita prejeli najhujši udarec. Jim ­Farley, izvršni direktor Forda, ni človek, ki rad pretirava, a je ­posledice carin označil za ­uničujoče.

Farley je upravičeno zaskrbljen, čeprav je med »velikimi tremi« Ford še najmanj prizadet zaradi novih carin. Le četrtina njegove prodaje poteka prek meja, večinoma gre za manjša in cenejša vozila. Po podatkih družbe Bernstein iz Mehike in Kanade uvozi približno 40 odstotkov avtomobilov, ki jih proda v ZDA, pri General Motorsu je ta delež skoraj tretjinski. Obe podjetji v Mehiki ali Kanadi sestavita približno 40 odstotkov najdražjih in najdonosnejših poltovornjakov. Po ocenah banke Barclays bi 25-odstotne carine izničile dobiček avtomobilskih velikanov iz Detroita, če ti ne bi zvišali cen ali spremenili proizvodnje.