Ameriška roka pravice sega po Winterkornu

Berlin – Novega predsednika­ uprave nemškega avtomobilskega velikana Volkswagen Herberta Diessa je ameriška zvezna policija FBI izprašala o dizelskem škandalu, so poročali nemški mediji. Njegovemu dolgoletnemu predhodniku Martinu Winterkornu v ZDA grozi do 25 let zapora zaradi obtožb o zaroti in prevari.

Sedemdesetletni Winterkorn v strahu pred izročitvijo ZDA ostaja v Nemčiji, prav tako pet drugih obtoženih iz nekdanjega vodstva Volkswagna. Zato pa naj bi Diessa, ki je nedavno zamenjal Winterkornovega neposrednega naslednika Matthiasa Müllerja, oprostili sumov in lahko svobodno potuje po svetu. V časopisu Bild so zapisali, da naj bi v začetku maja pričal v ZDA in obremenil Winterkorna.

Položaj nekdanjega predsednika uprave Winterkorna bo resen, če bo moral pred sodišče v Detroitu, saj ameriška roka pravice ni usmiljena do prevarantskih podjetnikov. Veliki borzni prevarant Bernard Madoff je dobil 150-letno zaporno kazen, Enronov Jeffrey Skilling 24 let, še leto več WorldComov Bernard Ebbers in Tycov Dennis Kozlowski. Finančni in gospodarski zločinci v ZDA običajno izgubijo tudi premoženje, Martin Winterkorn pa še vedno prejema pokojnino svojega podjetja v višini 3100 evrov – na dan. V ZDA ga obtožujejo, da je vedel za velikopotezno goljufanje z meritvami izpuhov dizelskih motorjev in da je ukazal prikriti prevaro.

Novo Volkswagnovo vodstvo se zaveda resnosti položaja, saj je njihov nekdanji menedžer Oliver Schmidt zaradi dizelskega škandala že dobil sedem let zapora, potem ko so ga prijeli med dopustovanjem na Floridi. Za Schmidta je bila to gotovo življenjska napaka, a je sedem let za takšne obtožbe v ZDA sorazmerno nizka kazen. Schmidt si jo je prislužil s priznanjem krivde in sodelovanjem v preiskavi, kar najbrž pomeni, da so preiskovalci natančno obveščeni tudi o drugih podrobnostih dizelske afere, morda tudi o resnični vlogi Martina Winterkorna v njej. Ta je jeseni 2015, ko je izbruhnila afera, zatrdil, da do zadnjega ni vedel ničesar in da je to bila zarota majhne skupine inženirjev. A tudi nekateri dokumenti kažejo, da je bil obveščen že veliko prej, ameriške preiskave pa bodo poskusile dokazati, da je bil celo eden od organizatorjev.
 

Opeharjenci

Nemški komentatorji se sprašujejo, zakaj podobno odločno ne ukrepa domača roka pravice, saj so opeharjeni tudi številni nemški lastniki Volkswagnovih avtomobilov z dizelskimi motorji, ki v nasprotju z ameriškimi niso prejeli odškodnin ali varščin, zdaj pa jim po nekaterih poročilih grozi celo nadgradnja motorjev na lastne stroške. Tudi nemško tožilstvo preiskuje, a za zdaj še niso nastopili s podobno eksplozivnimi obtožnicami kot na drugi strani Atlantskega oceana. Volkswagen ni edini primer blažjega obravnavanja gospodarskega kriminala na tej strani. Nemci obtožujejo svoje menedžerje, da si velikokrat po ameriškem zgledu izplačujejo gigantske bonuse, ko je treba priznati odgovornost za napake, pa jih roka pravice ne ­doseže.

V Nemčiji je slišati tudi obtožbe na račun ameriškega pravosodnega ministrstva, saj Volkswagen s hčerinskimi družbami ni edini goljufal z merjenji dizelskih izpuhov. Res pa so se s »čistim dizlom« najbolj ponašali prav nemški avtomobilski velikani, poleg Volkswagna tudi Daimler in BMW, ki so ju prav tako obiskali nemški preiskovalci. V spodnjesaškem Wolfsburgu, kjer domuje VW, so celo mislili, da so že prevedrili najhujšo nevihto, saj se je prodaja na ameriškem trgu lani povečala. »Američani ljubijo 'comeback stories',« se je aprila veselil odgovorni za ameriški trg Hinrich Woebcken, načrtujejo tudi vrsto novih modelov po okusu ameriških kupcev, ki naj bi jih skladno z zahtevami proti nemški avtomobilski industriji nastrojenega predsednika Donalda Trumpa izdelovali v ZDA.

Številne avtomobilske afere so dokaz, da imajo kupci kratek spomin ali vsaj sumijo, da si večina avtomobilskih družb poskuša izboljšati položaj, zato nobeni ne zamerijo predolgo. Volkswagnov primer se zdi drugačen zaradi ameriške roke pravice, ki je odločena ukrepati. Za nekdanjega predsednika uprave Martina Winterkorna, po nekaterih ocenah vrednega več sto milijonov evrov, tudi mnogi Nemci nimajo veliko razumevanja, saj imajo zaradi »čistega dizla« onesnažen zrak, zaradi vztrajanja pri dizlu pa nemška podjetja pri novih energijah dohitevajo in prehitevajo tuji tekmeci. Medtem ko v južnokitajski metropoli Shenzhen vozi že 16.000 električnih avtobusov, zaradi onesnaženosti zaskrbljena nemška velemesta zaman trkajo na vrata nemških proizvajalcev. Ti sicer pravijo, da na trgu ne bo prevladal najhitrejši, ampak najboljši ponudnik, a se bodo morali kmalu dokazati.