Ali Izrael pripravlja novo veliko ofenzivo na območje Gaze?

Po sobotnem intenzivnem izraelskem bombardiranju območja Gaze, najhujšem po poletju 2014, je bilo včeraj v palestinski enklavi ob Sredozemlju sorazmerno mirno – prekinitev ognja, ki so jo izposlovali v Egiptu, je »delovala«. A najverjetneje le začasno.

To je bila že druga prekinitev ognja v nekaj mesecih, a težko je verjeti, da bo vzdržala. Ne Izrael ne Hamas v zadnjih mesecih nista naredila ničesar, kar bi lahko umirilo napetosti in, vsaj minimalno, vplivalo na izboljšanje stahovitih razmer, v katerih v Gazi živi več kot dva milijona Palestincev.

Novo veliko izraelsko vojaško posredovanje na območju Gaze, največjega odprtega zapora na svetu in enega najbolj gosto naseljenih predelov Bližnjega vzhoda, ki je že enajst let pod skoraj popolno izraelsko blokado, je »v zraku«, večkrat dobesedno, že nekaj mesecev. 49 odstotkov prebivalcev Gaze je brezposelnih. 70 odstotkov jih je v celoti odvisnih od humanitarne pomoči. »Če se razmere ne umirijo, bomo zelo hitro priče novega spopada,« je v nedeljo v Gazi dejal posebni odposlanec Združenih narodov Nikolaj Mladenov. Medtem je Izrael zaostril varnostne alarme in okrepil vojaško prisotnost na mejah Gaze. Oglasil se je tudi predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu. »Naša politika je jasna – udarimo z veliko silo, še preden nas kdo 'poškoduje'. Upam, da je Hamas sprejel sporočilo. Če ne, ga bodo kmalu,« je Netanjahu zvenel kot človek, ki si iskreno želi vojne in prelivanja krvi.

V nedeljo, na dan pogreba dveh palestinskih dečkov Loaja Keila in Amira al Namare, ki sta bila ubita v sobotnem izraelskem letalskem napadu, se je oglasil tudi vodja Hamasa Ismail Hanija. »Naj sovražnik ustavi svojo agresijo, potem pa se bo ustavil tudi naš odpor,« je sporočil Hanija. Hamas, ki je zaradi kolapsa Muslimanskih bratov v regiji in posledične (tudi) egiptovske blokade politično šibkejši kot kadar koli v zadnjem desetletju, je v soboto proti Izraelu izstrelil okoli 200 raket. Ranjeni so bili trije ljudje.
 

Uzakonjenje apartheida

Da se Izrael – na čelu s skrajno desno vlado–niti slučajno noče izogniti morebitni novi vojni, je postalo jasno konec marca, ko so izraelski ostrostrelci, niti približno življenjsko ogroženi, začeli pobijati neoborožene palestinske protestnike, ki so sodelovali na tako imenovanem velikem pohodu povratka, s katerim so želeli obeležiti sedemdesetletnico nasilnega izgona, ki je sledila ustanovitvi izraelske države. Ubitih je bilo 130 Palestincev, ranjenih pa jih je bilo kar 15.000. Na izraelski strani, ki bi se lahko z lahkoto ognila konflikta, a je tega še namenoma zaostrila, žrtev ni bilo.

Izraelske oblasti so po spomladanskem obračunu s palestinskimi protestniki, ki je (začasno) osunil svet, odnos do Gaze – podobno velja za okupirani Zahodni breg – še dodatno zaostrile. Ne le vojaško in na »terenu«, temveč tudi z zakonodajo – v izraelskem parlamentu je namreč tik pred sprejetjem segregacijski zakon, s katerim namerava izraelska država na vsem svojem (marsikje prisvojenem) ozemlju uveljavljati dejansko že obstoječo politično, kulturno in jezikovno dominacijo večine. Prevedeno: izraelski državljani arabskih korenin bodo v naraščajočem ksenofobnem in rasističnem vzdušju modernega Izraela iz drugorazrednih postali tretjerazredni državljani. Po postavitvi zidu, nezakonitem širjenju judovskih naselbin in pospešeni militarizaciji bo, kot kaže, na stran apartheida stopila tudi zakonodaja, ki je bila dolgo časa še zadnji branik ostankov izraelske demokracije.