Ali bo EU zgrabila vabo?

Predlog alternativnega dogovora o brexitu, ki ga je vlada Borisa Johnsona poslala predstavnikom Evropske unije in s katerim želi nadomestiti novembra lani sklenjeni ločitveni sporazum, ki ga je britanski parlament trikrat zavrnil, odpravlja nekatere zadrege glede irskega vprašanja, a pričakovano poraja tudi vrsto težav.

Ključni del predloga predvideva vzpostavitev dveh vrst meje – carinske med Severno Irsko ter Republiko Irsko in regulativne meje (vključno s standardi na področju kmetijstva) v Irskem morju, kar bi pomenilo efektiven obstanek severnega (britanskega) dela otoka na evropskem enotnem trgu vsaj do leta 2025. Takrat se bo severnoirski regionalni parlament moral odločiti, ali bo Severna Irska še naprej ostala regulativno usklajena z EU ali pa bo sledila pravilom, ki bodo veljala v drugih delih Združenega kraljestva. O tem vprašanju bi nato znova odločal vsaka štiri leta.


 

Alternativa varovalu

Alternativni predlog dogovora po mnenju britanske vlade odpravlja potrebo po spornem irskem varovalu – mehanizmu, s katerim sta tako britanska kot evropska stran želeli preprečiti nastanek fizične meje na irskem otoku, a ki je bil tudi glavni razlog za to, da ločitveni sporazum ni bil ratificiran v britanskem parlamentu. Z uvedbo demokratičnega nadzora, ki bi bil v rokah severnoirskega regionalnega parlamenta, odpravlja tudi skrb, da bi Severna Irska oziroma Združeno kraljestvo v celoti ostalo za nedoločen čas ujeto v evropski carinski uniji oziroma evropskem enotnem trgu.

Boris Johnson je med svojim današnjim nastopom na kongresu konservativne stranke v Manchestru poudaril, da alternativni predlog predstavlja »razumen in konstruktiven« kompromis za obe vpleteni strani, omogoča Združenemu kraljestvu, da po izstopu iz EU v celoti prevzame nadzor nad svojo trgovinsko politiko, hkrati pa s pomočjo tehnologije odpravlja potrebo po vzpostavitvi fizične meje med severom in jugom irskega otoka.



Ključno vprašanje za britanskega premiera in predstavnike njegove vlade je, ali bodo njihove ideje sprejemljive za evropsko stran. Ta je v preteklosti možnost reševanja vprašanja irske meje izključno z uporabo tehnoloških rešitev zavrnila kot nezadostno.
 

Najboljši in najslabši razplet

Predlog po mnenju Davida Shielsa, analitika in strokovnjaka za brexit pri mislišču Open Europe, odseva spremenjeni pristop Johnsonove vlade in njeno nasprotovanje irskemu varovalu, ki po mnenju britanske strani ni skladno z določili velikonočnega sporazuma, s katerim se je pred več kot dvajsetimi leti uradno končal severnoirski konflikt.

»Vlada vztraja, da je njena dolžnost zaščititi interese unionističnega dela prebivalstva. To pojasnjuje zahtevo, da Severna Irska zapusti EU pod enakimi pogoji kot preostali deli Združenega kraljestva, razen na področjih, na katerih bi se severnoirski regionalni parlament odločil, da bi želel ostati povezan z EU,« je Shiels pojasnil za Delo. A to po sogovornikovem mnenju še vedno ne spreminja dejstva, da bo veliko ljudi na Severnem Irskem zaskrbljenih nad uvedbo novih administrativnih bremen in nadzora, kjer koli bo ta potekal, medtem ko bodo irski nacionalisti možnost uvedbe carinske meje med severom in jugom otoka videli kot prelamljanje obljub prejšnje britanske premierke Therese May.



Alternativni predlog bo po mnenju večine analitikov v najboljšem primeru podlaga za nadaljnja pogajanja med Londonom in Brusljem – ki se morajo v skladu z Johnsonovo ključno politično zavezo končati še pred 31. oktobrom. Na vladni predlog se je po pričakovanjih ostro odzvala britanska opozicija, z ugotovitvijo, da vlada z njim ne misli resno. Vodja laburistov Jeremy Corbyn ga je označil za slabšega od ločitvenega sporazuma, ki ga je iz Bruslja prinesla Johnsonova prehodnica.