ZZZS plačuje nekatere operacije v tujini, doma pa ne

Dva bolnika z velikimi zdravstvenimi težavami in svojec so predstavili vsak svojo usodo na poti skozi zdravstveni sistem na tiskovni konferenci Zveze organizacij pacientov Slovenije (Zops), na kateri so opozorili, da je sistem nujno treba spremeniti z velikimi koraki, ne pa zgolj z malimi popravki, medtem ko pomembni zakoni čakajo v predalih ministrstva. Med tremi nujnimi zakoni so na prvo mesto postavili zakon o kakovosti in varnosti.

Na nevromodulacijo na Dunaj

Na absurd zdravstvenega sistema v Sloveniji je najbolj opozorila pripoved Klementine Kužnar, mlade bolnice, ki je pred petimi leti pri operaciji abdomna doživela poškodbo sakralnega živca. Posledica je bila inkontinenca, čez nekaj časa pa tudi ni mogla več zadrževati blata. Pomagala bi ji terapija s sakralno nevromodulacijo, sodobno metodo, ki jo zdravniki v UKC Ljubljana obvladajo, a je javna zdravstvena blagajna (ZZZS) pri nas ne plača. Je pa to operacijo plačala na Dunaju, kamor je bila Kužnarjeva poslana na zdravljenje. Pri tem se je izkazalo, kako za naše bolnike »skrbi« sistem.

Sama za vse

»Bila sem sama za vse, doma pa sem imela enoletno hčer. Na ZZZS sem morala poslati prošnjo, da mi odobrijo zdravljenje na Dunaju, nato sem morala kontaktirati kirurga na Dunaju, ki me je pozneje operiral. Še dobro, da znam nemško,« pripoveduje Klementina. Na Dunaju so ji vstavili najprej testni sakralni nevromodulator, zato je morala ostati v bolnišnici dlje.

»Iz bolniške postelje na Dunaju sem na ZZZS v Ljubljano pošiljala elektronska pisma, ali bo ZZZS te stroške plačal. Odgovorili so, da bodo. Tako sem odšla domov s testnim modulatorjem, a sem se morala vrniti na Dunaj še enkrat, da so mi vgradili stalnega,« pojasnjuje. Težav z odvajanjem nima več, kot zaplet zaradi vgrajenega modulatorja pa so se pojavile težave z levo nogo, ki ji je povsem odpovedala. »Odpeljali so me v bolnišnico pri nas, kjer sem bila teden dni, nato pa so me spet napotili na Dunaj. Spet sem bila za vse sama. Kaže, da bom morala vsakič znova na Dunaj.«

Dva milijona za potrošni material

Pacientov, kot je Kužnarjeva, je v Sloveniji približno dvesto. Velika večina se jih samokateterizira, kar je neprijetno in za normalno življenje zelo moteče. Potrošni material, ki ga potrebujejo, stane ZZZS 10.000 evrov na leto za vsakega, to je skupaj dva milijona evrov na leto. Če bi bili bolniki operirani, težav ne bi imeli več, ZZZS pa ne stroškov. A niso. Zdravstveni svet, to je organ na ministrstvu, je metodo sakralne nevromodulacije odobril že leta 2019, a plačilo te metode še ni odobreno. Na tiskovni konferenci smo izvedeli, da bo ZZZS operacijo uvrstil v svoj načrt za leto 2025, plačevati jo bo začel leta 2026.

Medtem plačuje operacije na Dunaju. Za Kužnarjevo je odštel 30.000 evrov, plačal ji je tudi stroške potovanj na Dunaj ter vsakokratno bivanje in zdravljenje tam. Po sedmih letih bo treba modulator zamenjati. Kljub temu bo vse skupaj polovico ceneje, kot bi stal ZZZS potrošni material za samokateterizacijo v tem času. In kar je najpomembneje, pacientka nima več težav.

Zaradi stavke mu je počila kila

Sistem se je neustrezno odzval tudi pri še dveh drugih pacientih, ki sta o svojem primeru spregovorila na tiskovni konferenci. Poklicni voznik Anton Kramarič bi bil na vrsti za operacijo kile januarja, a je poseg zaradi zdravniške stavke odpadel, Kramariču pa je marca med službeno vožnjo v Nemčiji kila počila. Življenje so mu rešili z operacijo v Hamburgu. Ob odpustu iz bolnišnice je za vrnitev domov prosil na našo ambasado v Berlinu, a mu niso pomagali. Sam si je organiziral prevoz v Slovenijo, pot je plačalo potovalno zavarovanje.

Najbolj kompleksna je bila pripoved Jerneja Golca, ki mu je umrla 49-letna žena po nizu zapletov in napak pri zdravljenju žolčnih kamnov v treh slovenskih bolnišnicah. Sam poskuša zadevo raziskati in ugotavlja številne slabosti sistema.

Nujni trije zakoni

Skoraj nikoli ne gre samo za eno napako ali napako enega človeka, ampak za niz slabih sistemskih rešitev. V zvezi pacientov so poudarili, da veliko pričakujejo od treh zakonov. Najpomembnejši je zakon o kakovosti in varnosti, ki je že pripravljen in čaka, da ga ministrica Valentina Prevolnik Rupel posreduje vladi. »Pričakujemo, da bo javna agencija za nadzor kakovosti ustanovljena prihodnje leto,« je dejal Franci Gerbec, podpredsednik Zopsa.

Zakon o zdravstveni dejavnosti naj bi spremenil upravljanje javnih zavodov, s tem pa zagotovil učinkovitejše, boljše in bolj varno zdravstvo.

Zakon o pacientovih pravicah, ki ga je pripravil Zops, čaka v predalih na ministrstvu. Poleg teh treh zakonov so nujna tudi izobraževanja, načrtovanje in odločanje na podlagi podatkov, v sistemu pa zdravstveni pomočnik zdravniku po angleškem vzoru, menijo. »Smo na robu, kjer se je treba odločiti, ali bomo izvedli korenite spremembe ali pa pustili, da gredo zadeve po inerciji naprej,« je dejal Gregor Cuzak, generalni sekretar Zopsa.