Katerim politikom »zvoni«

Ljubljana – Pred začetkom sestavljanja aktualne vlade so krožile informacije o tem, da se odločitev o vstopu v koalicijo poskuša od nekaterih politikom izsiliti tudi z grožnjo o objavi novic iz njihovega zasebnega življenja. »Te stvari naj bi zdaj prihajale na dan,« je povedal predsednik vlade Janez Janša.

»Vem, da je nekaj dni nazaj prišla informacija, da so proti koncu lanskega leta, ko so se začeli medstrankarski spori v Šarčevi koaliciji še dodatno zaostrovati, umaknili tako imenovani zvonček iz evidence osebnih podatkov nekaterih prvakov koalicijskih strank. Zvonček je opozorilo, ki pooblaščeni osebi oziroma nadzorniku nad zbirko podatkov pove, da je bilo vpogledano v podatke določene osebe,« je na Novi24TV dejal Janez Janša. Po njegovih besedah je prišlo do vpogleda v podatke prvakov takratnih koalicijskih strank Desus in SMC – Karla Erjavca in Zdravka Počivalška. Gospodarski minister pravi, da je o tem slišal, Erjavec pa se nam ni odzval.

Po Janševih besedah naj bi ukaz za spremembe prišel z vrha oziroma od notranjega ministra Boštjana Poklukarja. In opozorilo nadzorniku nad zbirko podatkov ob vpogledu je bilo za nekatere politike umaknjeno. »Upam, da se bo to preiskalo in videlo, kaj dejansko se je počelo,« je napovedal premier.
 

Pod prejšnjim predsednikom vlade Marjanom Šarcem naj bi se dogajale nepravilnosti pri vpogledovanju v evidence politikov, trdi aktualna oblast. Šarec očitke zavrača. FOTO: Tomi Lombar

Lažne novice ali kršitev zakonodaje?

Nekdanji premier in prvak LMŠ Marjan Šarec trdi, da gre le še za eno izmed neresničnih izjav Janeza Janše v mediju, kjer so lažne novice stalnica.

V informacijskem sistemu policije je sicer zabeležen in sledljiv vsak vpogled. Odkriti je mogoče, kdaj, kdo in v katero evidenco je vpogledal. Ta sistem se v zadnjem obdobju ni v ničemer spremenil. Vpoglede pa že pregledujejo v sklopu notranje preiskave na policiji, ki naj bi kmalu pripravila vmesno poročilo, kot tudi pri informacijskem pooblaščencu, kjer vodijo obsežen inšpekcijski postopek. »Zaradi kompleksnosti postopka je težko napovedati, kdaj bo pripravljeno končno poročilo; trajalo bo vsaj še kak mesec, saj vsak posamezen vpogled še ne pomeni nezakonite obdelave in je treba posebej ugotavljati njegovo utemeljenost ali neutemeljenost,« pojasnjujejo.

Varnostno je informacijski sistem v policiji že več kot deset let torej nadgrajen z vzpostavitvijo signaliziranja vpogledov v podatke določenih oseb – med drugim so med njimi tudi varovane osebe (predsednik države, državnega zbora, premier ter določeni ministri) –, pa tudi za druge politike, ki bi bili lahko iz različnih razlogov ogroženi. Kdo je v ta sistem zajet, ni mogoče izvedeti, ker so podatki tajni in bi z njihovem razkritjem po mnenju policije lahko ogrozili varnost oziroma otežili varovanje teh oseb. Signalizacija vpogleda v njihove podatke pa je prvo opozorilo, da bi jim morda kdo hotel škoditi.

Konkretnemu odgovoru na vprašanje, ali je bila signalizacija ob vpogledu podatkov za nekatere politike pred koncem lanskega leta resnično izklopljena, so se na policiji izognili. Razkrivajo le, da so tedaj z internim aktom uredili predpisovanje signaliziranja preverjanja, po naših informacijah so ta akt sprejel 3. decembra lani in tako dejansko zmanjšali število oseb, ob katerih je bil nadzornik s signalom opozorjen, če se je vpogled v zbirko podatkov politika zgodil. Pred tem to ni bilo formalno urejeno. »Poudarjamo, da je signaliziranje preverjanja namenjeno zgolj zgodnjemu odkrivanju elementov ogroženosti določenih oseb in da je sledljivost obdelave podatkov v policiji zagotovljena neodvisno od tega ukrepa,« pa še poudarjajo na policiji.

Sistematične nezakonite policijske obdelave osebnih podatkov doslej sicer ne na policiji in ne pri informacijski pooblaščenki niso zaznali, a to ne pomeni, da takšne kršitve ne obstajajo. Letos je informacijski pooblaščenec zaradi ugotovljene nezakonite obdelave osebnih podatkov v policijskih evidencah zaposlenim na policiji izdal tri prekrškovne odločbe, lani devet, še leto pred tem pa šest.