Otočec, Novo mesto – Župani jugovzhodne regije in karlovške županije bi radi pospešili projekt posodobitve proge od Ljubljane do Novega mesta in naprej do Karlovca in Zagreba, zato so danes podpisali dogovor o čezmejnem sodelovanju. Za uresničitev projekta pričakujejo državna in evropska finančna sredstva.
Kot pravijo župani, želijo s podpisom dogovora slediti dobrim praksam iz Evrope, ko so v čezmejnem sodelovanju nastali projekti, za katere je EU zagotovila finančne spodbude na Goriškem, Južnem Tirolskem ter avstrijskem Koroškem. Odkar je Avstro-Ogrska pred 124 leti zgradila progo do Novega mesta, železniška povezava ni bila deležna bistvene posodobitve, čeprav se je število prebivalcev Novega mesta od takrat povečalo za dvanajstkrat, ugotavlja novomeški župan
Gregor Macedoni. Ta je prevzel koordinatorstvo nad slovenskim delom projekta, na hrvaški strani pa bo za uresničitev dogovora skrbela karlovška županija. »Žal zdaj slaba železniška proga v naši regiji ne more biti resna alternativa cesti za prevoz potnikov in blaga, pa čeprav je usmeritev Evropske unije prav to,« je za
Delo povedal Macedoni.
V strateških načrtih na progo »pozabili«
Po besedah metliškega župana
Darka Zevnika je država v strateških načrtih do leta 2030 pozabila na ta del železniške proge, zato bi radi pospešili priprave za posodobitev dolenjske in belokranjske proge.
»Da bi se naš glas bolje slišal, smo se povezali tudi s karlovško županijo. Sosedje namreč že pripravljajo projekt za gradnjo proge od Zagreba do Karlovca, zato želimo kot pomožni koridor progo posodobiti tudi do Metlike, Novega mesta in naprej do Ljubljane, s čimer bi lahko projekt uvrstili tudi v evropske investicijske načrte in tako zagotovili potreben denar,« je prepričan Zevnik. Srečanja z župani sta se udeležila tudi slovenski minister za infrastrukturo
Peter Gašperšič in namestnik hrvaškega ministra za promet
Alen Gospočić.
Podpis sporazuma. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Podpisniki dogovora o sodelovanju so poudarili pomen sodobne železniške infrastrukture za razvoj gospodarstva in za preusmeritev tranzitnega prometa s preobremenjenih cest na železnico. Uspešno izveden projekt revitalizacije proge bo po prepričanju županov pomembno prispeval k še boljši povezanosti sosednjih držav ter občin in regij oziroma k njihovemu razvoju.
Največ 70 kilometrov na uro
Da je dolenjska proga povsem zastarela, saj po njej vozijo vlaki s hitrostjo največ 70 kilometrov na uro, zgovorno pove podatek, da potniki za vožnjo iz Novega mesta do Ljubljane potrebujejo kar poldrugo uro, za vožnjo iz Metlike do Novega mesta pa si je treba vzeti skoraj uro časa, čeprav sta oddaljena le 50 kilometrov.
Dolenjska proga je dotrajana in zastarela. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Po besedah pobudnika srečanja, grosupeljskega župana
Petra Verliča, posodobitev načrtujejo v treh fazah. Najprej bo treba nadgraditi progo in povečati njeno nosilnost, sledijo posodobitev postaj in postajališč ter nato še elektrifikacija proge ter posodobitev signalnovarnostnih naprav.
Komentarji