ZSSS za 7,5-odstotno zvišanje minimalne plače

ZSSS med osrednje teme v 2024 uvršča zvišanje minimalne plače, ki naj bi bilo vsaj 7,5-odstotno, davčno reformo, ki bo v primeru razbremenitve plač bolj obremenila premoženje, nove dopolnitve zakona o delovnih razmerjih, med drugim z osnovami plačnega modela v zasebnem sektorju, pokojninsko reformo in ureditev področja zdravstvenega zavarovanja.

Med prvimi izzivi letos bo uskladitev minimalne plače, je na današnji novinarski konferenci nakazala predsednica ZSSS Lidija Jerkič. To se vsako leto uskladi z inflacijo, lahko pa tudi z gibanjem plač, zaposlenosti in rasti BDP. Sestanek socialnih partnerjev na to temo bo v petek, sindikati pa bodo zahtevali najmanj 7,5-, in ne le 4,2-odstotno zvišanje, kolikor je decembra znašala letna inflacija, je napovedala.

Glede na to, da se pri izračunu minimalne plače od leta 2021 uporablja nova formula, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške, pričakujejo tudi pogostejše izračune teh stroškov – zdaj se jih namreč pripravlja le vsakih šest let. Ministrstvo naj bi predlog ustreznih sprememb že pripravilo.

Davčna reforma

Med osrednjimi temami letošnjega leta bo po oceni Jerkičeve tudi davčna reforma. V ZSSS pozivajo, naj bo uravnotežena. Če se bodo razbremenili plač, bo treba dodatno obdavčiti premoženje, so prepričani.

Poleg tega, tako Jerkičeva, je treba zagotoviti razbremenitev srednjega razreda ter ustrezno razmerje med davčno in socialno politiko, tako da se ne bo dogajalo, da bo nekdo, ki se mu bo zvišala plača, na koncu finančno na slabšem. Zavzemali se bodo za enako obremenitev vseh oblik dela in za spremembe pri normiranih s. p., ki zaslužijo tudi 70.000 evrov na leto, pa so davčno izenačeni s tistimi na minimalnih plačah. Še naprej bodo nasprotovali uvedbi socialne kapice.

Izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko pričakuje drugi krog pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih. Nasloviti bo treba teme iz prvega kroga, je poudaril, med njimi pa omenil možnost skrajšanja polnega delovnega časa s 36 na 30 ur na teden, 48-urni neprekinjeni mesečni počitek, ki ga v nekaterih panogah, kot sta trgovina in gostinstvo, še vedno ni, dodatek za sobotno delo, obvezno božičnico.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Pri tem upa, da bodo v tem zakonu, ki velja za malo delavsko ustavo, vzpostavili osnove plačnega sistema za zasebni sektor, tako da osnovna plača ne bo več smela biti nižja od minimalne plače, ter vpeljali nadaljnje ukrepe za zmanjšanje prekarnosti in zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja.

V zvezi s pokojninsko reformo je ponovil, da bodo vztrajali pri izenačitvi prispevne stopnje delojemalcev in delodajalcev, pa tudi pri stališču, da je 40 let delovne dobe dovolj za starostno upokojitev. Pri tem je pozval k takojšnjemu začetku pogajanj, saj se je Slovenija zavezala, da bo zakonodaja v DZ sprejeta do konca letošnjega leta, socialni partnerji pa pri teh pogovorih ne smejo biti pod časovnim pritiskom.

V ZSSS apelirajo tudi k čim hitrejši ureditvi področja zdravstvenega zavarovanja in iz njega izhajajočih pravic, ki jih veliko število posameznikov težko uveljavlja. Tisti, ki imajo več, morajo plačevati več, ne pa vsi enako, je v zvezi z obveznim zdravstvenim prispevkom, letos določenim pri 35 evrih, dejal podpredsednik zveze Oskar Komac.

Med prioritetami največje sindikalne centrale v državi je še sprejetje sprememb zakona o urejanju trga dela, ki so trenutno v medresorskem usklajevanju in naj bi z zvišanjem nadomestil za brezposelnost pomembno izboljšale socialni položaj brezposelnih, in sprememb zakona o delitvi dobička, ki je usklajen z resornim ministrstvom, čaka pa še na zakonodajni postopek. Želijo si tudi dokončne ureditve plačnih nesorazmerij in plač v javnem sektorju.

Poleg tega se bodo zavzemali za obuditev socialnega dialoga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta in njegovo okrepitev na panožni ravni, saj pokritost s kolektivnimi pogodbami upada in je nižja od 70 odstotkov, je izpostavila podpredsednica ZSSS Saška Kiara Kumer.

Dotaknila se je še dela Inšpektorata RS za delo. Zavzela se je za nenapovedane preglede, ciljane akcije, poglobljene nadzore in skrajševanje postopkov.