V nadaljevanju preberite:

V Sloveniji imamo rekordno število zaposlenih in rekordno nizko brezposelnost v času po osamosvojitvi. Voditeljica največje sindikalne centrale v državi s približno 130.000 člani, Zveze sodobnih sindikatov Slovenije, pravi, da kljub spremenjenim razmeram število njihovih članov ne pada, vendar tudi raste ne. Lidija Jerkič pri tem opozarja na dejstvo, da sindikalno organiziranje prodira tudi v oblike dela, na primer podjetja za dostavo hrane, kjer je bilo do nedavnega prej izjema kot pravilo.

Poleg vodenje ZSSS že 16 let vodi tudi njen največji področni del, Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije. Vodenje obeh je po njenih besedah prevzela bolj po spletu naključij kot zaradi želje. V naslednjih letih, ko se ji bosta mandata iztekla, si bodo morali desettisoči organiziranih delavcev najti novo liderko.

Kdaj so zahteve po višjih plačah upravičene?

Eden od zelo konkretnih podatkov je rast produktivnosti. Ta kaže, da je več denarja. Zelo pomemben podatek je dobiček. Ko postavljamo pogajalska izhodišča, vedno pogledamo ta kazalnika. Rast produktivnosti je bila v Sloveniji v zadnjih štirih letih zelo visoka, smo že čez 54.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. V nekaterih podjetjih je imajo 150.000, 200.000 evrov. To bi morala biti osnova za trikrat višje plače od povprečnih, pa se to iz prej naštetih vzrokov ne dogaja. Ker ni nujno. Klasično vprašanje je, zakaj dajo prodajalkam v neki trgovski verigi v Sloveniji pol nižjo plačo kot v Avstriji, kjer so cene praktično identične našim? Ko sem enkrat zastavila to vprašanje, sem dobila neposredni odgovor: Ker ste Balkan.