V nadaljevanju preberite:

Korona kriza je globoko zarezala v naš ustaljen način življenja, v naše odnose in v naša pričakovanja. Stiske zaradi izgube službe, negotovosti, povečanih obremenitev zaradi šolanja otrok doma, zaradi izgube socialnih stikov in omejitve gibanj ter strahu pred okužbo, so se močno povečale. A koliko in kako so te izredne razmere vplivale na pojavnost nasilja za štirimi stenami? So žrtve nasilja ob vseh omejitvah zaradi koronavirusa nasilje sploh lahko prijavile? Bodo posledice epidemije koronavirusa v statističnih podatkih o nasilju vidne z zamikom? Na vsa ta vprašanja več kot leto dni po izbruhu koronavirusa nimamo enoznačnih odgovorov. Največja ovira pri ugotavljanju dejanskega stanja, kot tudi pred epidemijo, je dejstvo, da ne vemo natančno, koliko nasilja že sicer ni prijavljenega in je skrito med štirimi stenami.