Žrtve covida-19 tudi še neodkriti rakavi bolniki

Tudi v četrtem valu epidemije konec lanskega leta je bilo odkritih manj bolnikov z rakom kot običajno, je razvidno iz Registra raka Slovenije. Podatek je ugoden le na videz, v resnici pa je to slaba novica. Pojavnost raka se namreč že več desetletij povečuje za dva odstotka na leto in ni mogoče, da bi bilo obolelih zdaj manj. Nasprotno: zdravniki opažajo, da k njim prihajajo ljudje z napredovano boleznijo, zato imajo slabše možnosti za uspešno zdravljenje.

»Ljudi pozivamo, naj gredo k zdravniku, če imajo kakšne znake. Naj ne čakajo doma!« je dejala prof. dr. Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta, kjer zdravijo večino bolnikov z rakom v Sloveniji.

Manj odkritih rakov

V Sloveniji v zadnjih letih za rakom na novo zboli 15.000 ljudi na leto, več kot 6500 jih zaradi raka umre. Toda odkar je epidemija, na novo obolelih ni več toliko. Valovanje na novo odkritih rakov gre z roko v roki z valovanjem epidemije: ob močnejših izbruhih covida-19 je odkritih rakov manj, v zatišnih mesecih pa enako kot pred epidemijo ali malenkost več.

Delež novih primerov raka

Tako se je v prvem valu epidemije, spomladi leta 2020, število na novo potrjenih diagnoz in napotitev na prvi pregled zaradi zdravljenja raka zmanjšalo za 30 odstotkov glede na čas, ko epidemije še ni bilo. V drugem in tretjem valu – pozimi in spomladi leta 2021 – je bilo prvih napotitev na zdravljenje raka približno za desetino manj, prav tako tudi v četrtem valu, oktobra in novembra lani, decembra pa se je pojavnost spet nekoliko povečala. Ob umiritvi epidemije se je število potrjenih diagnoz in napotitev sicer nenehno malo zviševalo, a so bili presežki manjši kot primanjkljaji. V registru raka je zaznati pomanjkanje diagnoz pri kožnih in krvnih rakih ter raku prostate.

Dolgoročne posledice

Zmanjšanje števila diagnoz zdravnike onkologe zelo skrbi zaradi dolgoročnih posledic. »Če pridejo bolniki z rakom do zdravnika v napredovalih stadijih bolezni in se zdravljenje raka začne z zamudo, lahko pričakujemo slabše izide zdravljenja, slabšo kakovost življenja in slabše preživetje,« je povedala prof. dr. Irena Oblak. Bolniki z rakom bodo tako posredne žrtve covida-19, čeprav je v naši državi zdravljenje onkoloških bolnikov v času izbruhov epidemije potekalo nemoteno. Po svetu je bilo drugače. V marsikateri državi so tudi onkološko dejavnost, skupaj z drugimi specialnostmi, ustavili.

Vzrokov za opisano nihanje zdravniki natančno ne poznajo, a najverjetneje gre za skupek več dejavnikov: ljudje spremenijo navade, kar ob vsakokratnem izbruhu epidemije narekujejo tudi sprejeti administrativni ukrepi, iti k zdravniku jih je strah, da se ne bi okužili, po drugi strani se dostopnost zdravnikov na primarni ravni poslabša, navaja sogovornica. Ali ljudje tudi slabše skrbijo za svoje zdravje, saj vse prekriva covid-19, je težko reči. Kako naprej?

Prej ko je rak odkrit, več je možnosti za uspešno zdravljenje. Foto Blaž Samec

»Univerzalnega recepta nima. Če se bo epidemija končala, bomo živeli normalno in tudi zdravstveni sistem bo spet normalno deloval,« odgovarja strokovna direktorica OI, ki meni, da bo povečano število bolnikov z rakom sistemu uspelo sprejeti. Zaradi vsega naštetega poziva, naj bodo ljudje spet pozornejši na svoje zdravstvene težave.

Kdaj k zdravniku

»Kadar ženska pri pregledovanju dojke zatipa kakšno spremembo, naj gre k zdravniku. Prav tako, kadar opazi sled krvi v blatu ali v izpljunku pri kašljanju. Če se pojavi slabokrvnost, kar zdravnik ugotovi z odvzemom krvi, je treba ugotoviti, kje v telesu je krvavitev. Spremembe na koži, rano, ki se ne celi, ali spremembo na kožnem znamenju je prav tako treba pokazati zdravniku. Moški naj bodo pozorni na spremembo pri uriniranju, morda se je pojavil šibek curek ali težave na začetku uriniranja – oboje lahko kaže na nenevarno povečanje prostate ali rakavo bolezen. To lahko ugotovi urolog,« našteva sogovornica. Kaj pa kašelj? »Če kašljamo ob virozi v akutni obliki, nato pa kašelj izveneva, nas ni treba skrbeti. Če pa traja dlje časa in postaja močnejši, je treba pomisliti na najhujše in iti k zdravniku. Prav tako se je treba odzivati na presejalne programe, ki odkrijejo predrakave spremembe ali zgodnje oblike raka, kjer je zdravljenje ponavadi uspešno,« je povedala prof. dr. Irena Oblak.