Zoran Poznič dobil zeleno luč matičnega odbora

Ljubljana – »Na vseh področjih, ki zadevajo umetnost in kulturo, je veliko za postoriti, a treba je začeti. Mnogi me sprašujejo, kaj mi je bilo tega treba, saj bi lahko še pet let ostal, kjer sem, in tam dočakal pokojnino. Z energijo in vodenjem lahko na teh področjih zaženemo marsikaj,« je prepričan Zoran Poznič. Njegovo predstavitev kot kandidata za kulturnega ministra so člani parlamentarnega odbora za kulturo z 11 glasovi za in tremi proti ocenili kot ustrezno. O njegovem imenovanju bo državni zbor na plenarni seji odločal že v petek.

Zoran Poznič je devetinpetdesetletni akademski kipar, magister videa in novih medijev, oktobra je nastopil tretji petletni mandat direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje. Z izkušnjami želi potegniti voz naprej, da »to sfero pripravimo za izzive 21. stoletja«, kot se je izrazil. Večina poslancev mu je priznala pogum, da se je odločil za kandidaturo.

Prva naloga bo sprejetje zakona o kulturnem evru, ki bo omogočil ne samo gašenja požarov, kar zadeva infrastrukturo in nujne ukrepe, ampak tudi digitalizacijo glasbene, plesne, besedne, filmske dediščine. »Ne smemo pozabiti na varovanje kulturne dediščine. Kar nekaj je perečih problemov. Ta denar bo omogočil, da za to poskrbimo.« Zakon naj bi bil pripravljen v kratkem. Kulturni evro bo omogočil pomoč tudi manjšim institucijam, ki v mikrookolju pomenijo velik potencial. Prav tako bodo z njim, denimo, možna tudi popravila streh.

Dvaintrideset milijonov evrov je predvidenih za vzdrževanje in odkup nepremičnin, ministrstvo za kulturo pa odloča o prioritetah.

»Moj namen ni, da samo vzdržujemo stanje. Je pa zanimivo, da se denar vedno najprej jemlje kulturi in vojski,« je poudaril in pri tem komentiral več konkretnih primerov, o katerih so ga spraševali poslanci – tako primere dobre prakse, kot sta, denimo, Ribnica in njen rokodelski center, kot prostore in festivale, ki trenutno niso v dobrem stanju. 

Letos tudi medijska zakonodaja

Druga naloga je medijska zakonodaja, obstoječa se ne dotika številnih vprašanj, povezanih z novimi tehnologijami, novimi možnostmi komuniciranja ter medijskim podajanjem vsebin, pa tudi sovražnega govora ne obravnava ustrezno. »Pričakujem, da strokovna skupina začne delo in osnutek predstavi še letos. Medijska zakonodaja bo trd oreh, zgledovali se bodo po državah, ki so na tem področju orali ledino. Mora pa biti stvar konsenza.«

Povedal je, da je strokovnjakinja na področju medijske zakonodaje Tanja Kerševan, ki je predavateljica na Univerzi v Mariboru, sprejela njegovo vabilo, da bo državna sekretarka. 



Dviga naročnin za RTV ne odobrava in ne vidi nobenega razloga za to.

Tretja naloga je priprava in sprejetje nacionalnega programa za kulturo, kar je zahtevna naloga, a ne vidi razloga, zakaj je ne bi ustrezno rešili.

Ob vsem, kar se dogaja na kulturno-umetniškem področju v Sloveniji, se mu je v zadnjih letih izkristaliziralo nekaj temeljnih nalog, »ki jih moramo začeti jemati zelo resno ter skozi dialog in poglobljen družbeni konsenz vzpostaviti obliko poti, po kateri bomo lahko napredovali in se ohranili kot zelo posebna, majhna skupnost v spreminjajoči se Evropi«, meni Poznič. Potrebni bodo debirokratizacija celotnega polja, poenostavitev postopkov sprejemanja odločitev in prevzemanje odgovornosti, odločno pa zagovarja decentralizacijo.

Takoj o morebitni koliziji interesov

Nad njegovo kandidaturo sicer že visi senca. Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje se je prijavil na javni razpis, na katerem bosta izbrana dva prijavitelja, eden iz vzhodne kohezijske regije, kamor spada Delavski dom Trbovlje, in eden iz zahodne. Vsak od njiju bo prejel 4,5 milijona evrov. Prijavili so se trije, iz vzhodne regije samo Delavski dom Trbovlje. 

Poznič se je takoj na začetku današnje predstavitve dotaknil te morebitne kolizije interesov. Napovedal je, da se bo, če bo potrjen, izločil iz vseh postopkov, o izidu razpisa pa odloča komisija, ki še ni končala dela. Ministrstvo je komisijo za preprečevanje korupcije prosilo za mnenje, kako ravnati.

»Ta razpis, ki je bil končan 22. februarja, je, če verjamete ali ne, prvi projekt za kulturo iz kohezijskih sredstev. Mi smo naslovni prijavitelj, naša dokumentacija je obsegala več kot 250 strani, imamo pa več kot 80 projektnih partnerjev iz znanosti, gospodarstva in kulture. Vzpostavlja sodelovanje med kreativnim sektorjem in drugimi,« je pojasnil.

​Premična kulturna dediščina se mu zdi prav tako pomembna kot nepremična. »Se je pa zadnja desetletja ropalo in plenilo, zato ni ostalo več veliko,« je prepričan. Zakon o kulturnem evru bo omogočil bolj poglobljen pristop k temu.

Spomenikov NOB je več kot 3000 in mnogi niti niso evidentirani, treba jih bo popisati in narediti selekcijo. »To je nujno postoriti, v mojem mandatu bomo to dokončno evidentirali, rangirali in tisto, kar je pomembno, negovali.«
 

Napoved prevetritve statusov posameznikov in skupin

»Posebne pokojnine so namenjene ljudem, ki so resno posegli v to, kar nas danes dela to, kar smo na kulturnem področju. Skupnost jim omogoči dostojanstveno preživljanje starosti in jim da priznanje, za kar so storili za vse nas v svoji umetniški karieri,« je odgovoril na vprašanje o svojem videnju zaslužnih pokojnin.

Prevetritev nevladnih organizacij je predvidena znotraj dialoških skupin. 



»​​Prevetriti bo treba še marsikateri status kakšnih skupin, ne samo v kulturi, ampak še marsikje drugje. Ustanovili bomo posvetovalno telo, ki bo začelo razpravo o teh stvareh. Ljudje, ki delujejo v zasebnem sektorju, niso upravičeni do sredstev ministrstva za kulturo, da jim rešujemo socialni položaj,«​ pa se je odzval na pripombe o arhitektih s posebnimi statusi.

Avtorske pravice in njihovo varovanje niso ustrezno urejeni, na tako rekoč nobenem področju kulturnega in umetniškega ustvarjanja. »Ogromno je stvari za urejati, ne samo za popraviti,« ugotavlja kandidat za ministra.

Na vprašanje, kako bi uredil bolniška nadomestila samozaposlenih v kulturi, je odgovoril, da bi rad slišal predloge in se seznanil s problematiko, saj globinskega vpogleda v stanje zdaj še nima.

»Rad se učim in se bom seznanil s problematiko,« je odgovoril tudi na vprašanje o stališču do vpisa slovenskega znakovnega jezika v ustavo.
 

​Načrtuje reorganizacijo na ministrstvu

Ureditev odnosov na ministrstvu za kulturo bo ena od njegovih prioritet. Slabi odnosi so po njegovem mnenju plod dolgoletnega zanemarjanja notranjih odnosov, nesprejemanja odgovornosti na vseh ravneh, ne v zadnjem mandatu, ampak še veliko prej. »Narejene so bile napake, da ni tvornega sodelovanja med oddelki, ni prenosa znanja. Od zunaj je videti kot birokratska institucija, težko je razumeti, kako ustroj deluje in čemu je namenjen.«

Številne prijave mobinga razume kot krik na pomoč.



Napoveduje temeljno reorganizacijo nekaterih služb, nekatere namreč niso več pripravljene odgovarjati na izzive, vzpostavitev odgovornosti in povezljivosti. »Vse to je možno na human, človeški način. Večina je na to pripravljena, če ljudje vedo, kakšen je cilj. Ta stroj lahko hitro poženemo v pravo smer, da bodo sodelavci čutili, da nekam pripadajo in da tvorno prispevajo,« je dejal in dodal, da si bo prizadeval, da ustvarijo pozitivno atmosfero.

Slovenci po svetu bodo tudi prioriteta: »Potrebovali bomo vse te ambasadorje v zamejstvu, bolj mi njih kot oni nas.«

V politično stranko ni vstopil, da bi imel privilegije in ugodnosti. Strinja se s koalicijskim programom in programom, ki je v tem mandatu nastal na ministrstvu za kulturo, želi nadaljevati delo predhodnika Dejana Prešička. Začrtano delo na ministrstvu in energija gresta v pravo smer, izpostavlja pa pomen digitalizacije in virtualizacije celotnega polja.

»Ne vem vsega, sem se pa pripravljen učiti. Nisem avtokrat, sem pa odločen,« je strnil predstavitev.