Ko se je včerajšnji dan prevesil v drugo polovico, so jutranje kavice v lokalih, kjer so včeraj smeli postreči na vrtu ali terasi, že zamenjala naročila za druge vrste napitkov. Stari znanci, ki so težko čakali, da se bodo lahko srečali v najljubšem baru, so zadovoljno kramljali, iz frizerskih salonov je spet zavel znani vonj po preparatih, iz njih so prihajale stranke z novo pričesko, tudi druge trgovine so odprle vrata, ob njih pa izobesile nova pravila.

Za stranke frizerskega salona Sever se je včerajšnji dan začel, še preden so se odprla vrata na Rozmanovi ulici 6 v Ljubljani. Ker nimajo naročanja, kar je bila njihova prednost, so jih nekatere dame že kar pričakale, je dobrovoljno povedala lastnica salona Špela Gerin. Dogovorili so se za uro obiska in tako bo tudi v prihodnje, na kar se bodo stranke morale navaditi. Pri vhodu jih čaka razkužilo, nadeti si morajo masko, tudi znani obrazi njihovih frizerk bodo še nekaj časa pokriti z zaščitno masko.

Okoli enajste dopoldne je bila v frizerskem salonu, ki deluje že 82 let in je med najstarejšimi v Ljubljani, ena stranka, za katero je skrbela lastničina mama, Mirka Sever, glede na kvadraturo bi morda lahko sprejeli dve, a za zdaj bodo ostali pri eni, je razlagala Gerinova, ki je hitela po nakupih. Nabaviti je morala nekaj dodatnih mask za stranke, če jih te nimajo s sabo. Med stalnimi strankami je še pogrešala tiste iz bližnjega doma upokojencev na Taboru, ki prav tako gotovo hrepenijo po novi pričeski in (morda še pomembneje) klepetu s svojo frizerko.


 

Še več kilometrine med mizami

Podobno je bilo v kavarni SEM (Slovenskega etnografskega muzeja, ki bo kot drugi muzeji danes odprl vrata), kamor upokojenci iz bližnjega doma radi pridejo na jutranjo kavico, je povedal njen vodja in najemnik Robert Kutin. Kavarna je znana po velikem vrtu, in ta prednost jim v teh časih še kako prav pride, pa čeprav je zaradi tega najemnina višja, kot je dodal Kutin. Ko je bila zaprta, je vrt obogatil z dodatnim rastlinjem, korita so tudi nekakšne pregrade med mizami, poleg tega so ga še nekoliko podaljšali do konca poslopja.

Včeraj dopoldne je običajno kilometrino med mizami nabiralo kakih pet ali šest natakarjev, z maskami, seveda; kot je zatrdil sogovornik, so zadržali vseh 16 sodelavcev, ki so bili zaposleni. V službo so prišli že konec tedna, da so se prilagodili na nove razmere; pri tem so se naslonili na pravila NIJZ – podobno tudi v lokalu, ki ga imajo še v Španskih borcih. Na mizah zdaj ni cenikov, gostje smejo v zaprti del kavarne (če gredo na stranišče) vstopiti samo z masko. Pred vhodom je razkužilo, enkrat na uro morajo razkužiti sanitarije, ne smejo več uporabljati sušilnikov za roke, temveč le brisače za enkratno uporabo …

Navodila so v glavnem jasna, pri nekaterih se še lovijo, prav vsa pa je težko dosledno upoštevati, je omenil Robert Kutin in za primer navedel pravilo, da lahko za eno mizo sedijo samo člani iste družine – tega oni preprosto ne morejo preverjati. Okoli poldneva je bil lep del miz že napolnjen, za popoldne je pričakoval, da se bo vrt razširil še na travnik. Da so jih stranke pogrešale, je opažal že prejšnje dneve, saj so posedali na klopcah, tako da so jih, ironično, pravzaprav morali odganjati.


 

Pregrade padajo

Tudi na vrtovih lokalov na Petkovškovem nabrežju so bile mize že večinoma zasedene, prav tako se je vrvež vrnil za mize ob arkadah na tržnici. Med strankami je bilo opaziti nekaj več fizične razdalje, natakarji so bili vsaj sprva težje prepoznavni z maskami, vendar se je tudi ta navidezna pregrada kmalu spustila. Čas je že bil, so se strinjali sogovorniki, ne le tisti, ki so dobro razpoloženi posedali za mizami in se predajali soncu ter družbi, tudi natakarji. Večina jih je začela delati pravzaprav že minuli konec tedna, saj je bilo treba lokale znova pripraviti na obratovanje, predvsem pa na novo normalnost, kakor se je uveljavilo poimenovanje obdobja po ukrepih za zajezitev širjenja novega koronavirusa.



Vrata so odprle še številne druge trgovine, denimo butiki in druge manjše prodajalne v Trubarjevi ulici, ki so jo v tem času do konca prenovili. V vseh trgovinicah je bilo opaziti razkužila, ljudje, ki so vstopali, so to počeli obotavljaje in v pričakovanju navodil. Da še vedno ne vedo natanko, kako se vesti, je razkrila prodajalka v enem od butikov, a se ravno zaradi tega, ker še vedno ne ve, kako in kaj, ni želela izpostavljati.

Čeprav je bilo lepo vreme, je imela delo tudi dežnikarica Marija Lah. Ob dežnikih, razprostrtih na pultu, je stalo razkužilo, pripravljeno je imela masko, ki si jo je sama izdelala. Ker je njena dejavnost v današnjem svetu potrošništva svojevrstna rariteta, je vrata odprla že pred časom, takrat ko so to lahko storili kolesarski servisi, je povedala. Material, s katerim dela, lahko razkuži, roke si umiva, kot si jih je že prej, zato ni prav posebej zaskrbljena. Le ko se je zazrla na ulico, je ugotavljala, da je še vedno precej prazna. »Ampak bo ... počasi,« je sklenila in se posvetila stranki, ki je že čakala pred vrati, na razdalji meter in pol.



 

Sedemdnevna karantena za knjige

Včeraj se je odprlo tudi pet največjih enot Mestne knjižnice Ljubljana, in sicer Knjižnica Otona Župančiča (KOŽ), Bežigrad, Šiška, Vič in Moste. V teh lahko ljudje knjige vrnejo tudi iz drugih enot, se pa nikakor ne mudi. »Vsi, ki se jim je v času zaprtja knjižnic iztekel rok izposoje, lahko knjige vrnejo do 30. maja, ni jim treba zdaj na vrat na nos hiteti ali klicati za podaljšanje,« je poudarila vodja KOŽ Barbara Cesar.

Tudi vse knjige, ki jih bodo naročili ali jih čakajo še od prej in jih ne bi mogli prevzeti, po treh dneh razknjižijo brez stroškov za neprevzeto gradivo. Prvi dan odprtja prevelike gneče ni bilo, saj je obisk knjižnice za marsikoga eden od mnogih opravkov, ki jih nameravajo postoriti v teh dneh. Sicer pa lahko obiskovalci v knjižnico vstopajo z masko, nujno si morajo razkužiti roke. Knjige le odložijo v škatlo, od tam po navodilih NIJZ romajo v karanteno za sedem dni, potem jih razknjižijo in šele po osmih dneh lahko torej uporabniki v Moji knjižnici preverijo, ali so vrnili vse gradivo.

Izposoja med policami za zdaj ni mogoča, ampak si uporabniki gradivo vnaprej naročijo prek cobissa ali po telefonu. Ko dobijo obvestilo, da jih gradivo čaka, ga lahko pridejo prevzet. Kot je dodala Barbara Cesar, so pripravili tudi bralne pakete Maček v žaklju – za vse tiste, ki nimajo posebnih želja, a bi vseeno radi brali.