Živi 500 medvedov na vsega petini Slovenije?

Sodražica – Trije volkovi sredi Sodražice, medvedi na dvoriščih in brlogi, ki so sto metrov stran od hiš, je samo nekaj dejstev, na katere opozarjajo prebivalci Sodražice in Ribnice. »Srečanj ljudi z medvedi in volkovi je vse več in ljudje se ne počutijo varne,« pravi sodražiški župan Blaž Milavec, ki se boji, da bo kdo vzel stvari v svoje roke in bo vse narobe, če stroka in država ne bosta ukrepali.
 

Zveri na vsakem koraku

»Medveda vidimo na vsakem koraku,« pravi sodražiški svetnik Andrej Pogorelc, ki razloži, da so se prebivalci tega območja od leta 2000, ko je država območje opredelila kot osrednji življenjski prostor medveda, navadili na te velike zveri. Toda zadnja leta se vse pogosteje pojavljajo ne samo medvedi, ampak tudi volkovi. Obiskovalka Sodražice pravi: »Prišla sem na obisk in videla, da imajo zaradi zveri okoli hiše električnega pastirja, sto metrov stran pa brlog medvedke. V kakšnem drugem predelu Slovenije bi se ljudje počutili ogrožene, če moraš imeti zaradi lastne varnosti električnega pastirja okoli hiše.«

Dr. Ivan Kos z ljubljanske biotehniške fakultete pravi, da je vzrok za večjo prisotnost medvedov in volkov tudi to, da se je območje zaraslo: »Sodražica je naselje v gozdu. Večina vasi na tem območju je obkroženih z gozdom, ki je v zadnjih desetletjih zarasel površine. Ljudje pa 200 do 300 metrov od vasi ne bi smeli narediti prostora, ki je primeren za velike zveri.«
 

Cilj je sožitje

Blaž Milavec opozarja, da so vsi predlogi občine, kako urejati sobivanje zveri in ljudi, da bi ohranjali vitalne populacije medvedov in volkov na eni strani in razmere, da se bodo ljudje v domačem okolju počutili varne, naleteli na gluha ušesa. Država ne sliši, da je živali veliko več kot pred časom. »Toda naš cilj je sožitje zveri in ljudi,« opozarja Milavec.

Da je medvedov in volkov več, tako kot trdijo Sodražičani in tudi Ribničani, stroka potrjuje na podlagi monitoringa. »Naši populaciji medveda in volka, ki sta del dinarske populacije, sta stabilni,« pravi dr. Tomaž Skrbinšek z ljubljanske biotehniške fakultete. Prva resna raziskava, kjer so uporabili molekularno genetiko, je bila opravljena leta 2007, ko so v treh mesecih zbrali 1052 vzorcev iztrebkov medvedov. Na podlagi analiz DNK in modelov so našteli 424 medvedov oziroma, odvisno od mesecev – ali je to pozimi, po odstrelu, ali spomladi, v času kotitve –, od 385 do 458 medvedov.
 

Populacija medvedov se povečuje

Zadnje štetje medvedov s pomočjo genetike je bilo opravljeno konec leta 2015. Na območju Slovenije so našli 2472 vzorcev blata medvedov in po analizi ugotovili, da je 95-odstotna verjetnost, da je v Sloveniji 599 medvedov oziroma v razponu od 545 do 655 medvedov. »To je 41-odstotna rast populacije v osmih letih,« pravi dr. Tomaž Skrbinšek.

Število volkov so zbirali s podobnim projektom SloWolf, ki je potekala od leta 2009 do 2014. Na podoben način, z analizo DNK, ki jih zberejo iz iztrebkov, urina in sline okrog ugriznih ran, so ugotovili, da smo imeli v Sloveniji od 45 do 55 volkov. Zdaj analizirajo podatke, ki so jih zbirali lani in letos, kjer kaže, da se je populacija povečala. Čeprav vsako leto polovico volkov izgubimo z odstrelom in podobnimi dogodki, kot so nesreče na cestah, se populacija poveča z novimi volkovi, večinoma oziroma v 80 odstotkih z reprodukcijo.
 

Odstrel je le eden od ukrepov

Toda ta števila o več medvedih in volkovih ni opaziti ne na prijavljeni škodi in ne pri klicih na številko intervencijske skupine. »Ker so ljudje obupali,« opozarja Blaž Milavec, ki je kot župan vrsto let dopovedoval, da je treba pripraviti ukrepe, s katerimi se bo zagotovilo sobivanje medvedov, volkov in ljudi: »Eden od ukrepov je odstrel.« Država oziroma institucije, ki o tem odločajo, bi morale poslušati tudi ljudi z območja, kjer živijo z velikimi zvermi oziroma bi ti ljudje morali imeti možnost vplivanja. »Ko bo komu prekipelo, bo prepozno,« opozarja Milavec.

V Sodražici pa tudi opozarjajo, da je sprenevedanje, češ da velja, da ima celotna Slovenija 600 medvedov in 50 volkov. Večina teh živali živi na majhnem območju, ki obsega približno petino Slovenije, to je kočevsko-belokranjsko in snežniško območje. Na jugu je delno zamejeno s panelno ograjo na Kolpi in dvema avtocestama – proti Primorski in Novemu mestu –, ki nimata urejenih zelenih prehodov za živali. Pa tudi tam, kjer so bili prehodi pod avtocesto mogoči, ni redko, da so jih ljudje zaprli: z gradnjo obrtne cone, ograjami, stanovanjskimi hišami … Zato tudi če je cilj strokovnjakov, da se medvedi in volkovi širijo naprej v Alpe, je to človek omejil. Večina zveri – to je potrdil tudi Skrbinšek – zato živi na osrednjem življenjskem prostoru medveda in volka. Na drugi strani primorske avtoceste, na primer, so leta 2015 našteli vsega 48 medvedov.
 

Evropska zgodba o uspehu

Toda velike zveri v Evropi so zgodba o uspehu, pravi Skrbinšek, ker ponovno naseljujejo Alpe in številne države, kot so Belgija, Nizozemska, Skandinavija … »Ta zgodba se dogaja v prostoru, kjer živijo tudi ljudje, kar je popolnoma drugačna paradigma, ki jo poznajo v Afriki, kjer imajo v rezervatih ločene divje živali in ljudi,« pravi Skrbinšek. Zato je v Evropi še toliko bolj pomembno pametno upravljanje, kar pomeni ne le spremljanje številčnosti in stanja populacij zveri, ampak tudi zagotavljanja ukrepov za sobivanje zveri in ljudi.

»Ne samo na naši občini, tudi na drugih občinah s tega območja smo pripravili vrsto predlogov, kako zagotavljati sobivanje zveri in ljudi, torej ukrepe, da se bodo ljudje počutili varne, a je bilo vse ustavljeno. Stroka se približuje ljudem, a prepočasi. Politika, ki odloča, pa ne sliši. Vendar bi morali najti način, da razmere ne bodo eksplodirale,« opozarja Milavec.