Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

»Ženske premoremo več empatije in manj ega« (VIDEO)

»Odstotek žensk na najvišjih mestih pri nas je še vedno zaskrbljujoče nizek,« pravi predsednica nadzornega sveta SDH. Več v videu, jutri pa ne spreglejte daljšega intervjuja v Sobotni prilogi in na delo.si!
Jutri v Sobotni prilogi in na delo.si ne spreglejte intervjuja s Karmen Dietner. FOTO:Blaž Samec/Delo
Jutri v Sobotni prilogi in na delo.si ne spreglejte intervjuja s Karmen Dietner. FOTO:Blaž Samec/Delo
5. 4. 2019 | 14:33
5. 4. 2019 | 14:45
4:30
Karmen Dietner je pred dnevi prevzela vodenje nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja blizu enajst milijard evrov državnega premoženja. Velika odgovornost in velik pritisk, tudi zaradi pričakovanj politike, predvsem na področju kadrovanja.



Kaj na primer misli o idejah politike, da bi morali prevetriti nadzorna sveta Telekoma in Petrola, oba vodita nekdanji članici uprave SDH, Lidia Glavina in Nada Drobne Popovič. »Moje osebno stališče, ki ga bom odkrito povedala, je, da je bila njuna funkcija sicer vezana na mesto v upravi SDH in res je, da obeh v upravi holdinga ni več, ampak mandat v nadzornem svetu je osebna in strokovna funkcija. Če jo nekdo strokovno upravlja in dobro nadzoruje državno družbo, ga jaz ne bi menjala. Vse preveč je namreč menjav nadzornikov in uprav v družbah z državnim lastništvom. Razumem sicer, da želi vsaka vlada imeti nadzor in vpliv na kadrovanja, če že nosi odgovornost, ampak, vsekakor bi si želela, da se strokovnost zagovarja pred političnim interesom. V Sloveniji namreč ni neomejeno kadra, ki lahko opravlja določene pomembne funkcije, zato je treba tiste, ki jih opravljajo spoštovati in konec koncev tudi varovati,« je prepričana sogovornica.

V intervjuju za Sobotno prilogo smo se z njo pogovarjali tudi o vročem vprašanja povezovanja v slovenskem turizmu. Kdo bo lastnik Istrabenzovih portoroških hotelov? »Okoli holdinške družbe Sava je bilo že v preteklosti precej razprave. Kakorkoli, Sava je uvrščena med pomembne naložbe v strategiji SDH, turistična strategija pa predvideva, da se turistične zmogljivosti poveže in oplemeniti, šele nato proda. Če Hrvatje iztržijo sto evrov na sobo, mi pa v povprečju polovico manj, je vsekakor treba na tem področju nekaj storiti. Kakšen bo postopek in kdo se bo h komu pripajal, kako bo ta zadeva izpeljana, ne morem komentirati. Zdaj je pomembno, da se v skladu s sklepom vlade ta posebna družba ustanovi in nanjo prenese Istrabenz, nato pa se skušajo iskati sinergije. Vsekakor velja, da bi pri takšnih projektih vse državne institucije morale delovati v isti smeri in skupaj v dobro države in ne parcialnih interesov,« odgovarja Dietnerjeva.

Kakšno je njeno stališče do zlitja SDH in DUTB? Slaba banka je bila ustanovljena za omejeno obdobje, to je primeren način in zlitje podpira. Na vprašanje, zakaj se to ne zgodi že zdaj in se skrajša postopke okoli združevanja turističnih kapacitet, pa pravi, da je tudi to ena od možnosti.

Ob neki priložnosti je izjavila, da pokojninska luknja na široko zeva, mi pa hodimo po njenem robu. So jo vladni napovedani mini pokojninski popravki pomirili? Spremembe so res minimalne, jo pa popravki skrbijo. Dejstvo namreč je, da bodo predlagani popravki sicer delno ustavili padanje pokojnin s tem, da bo odmerni odstotek za oba spola ostal na 63 odstotkov oziroma se bo za moške dvignil s sedanjih 57 na 63 odstotkov. »A po drugi strani se moramo zavedati, da so Sloveniji demografske napovedi izrazito nenaklonjene in leta 2050 bomo po deležu starih 65 let ali več na petem mestu med vsemi državami sveta. In prvi v Evropi, tako da bomo imeli izrazite izzive povezane s staranjem prebivalstva. Predvsem me skrbi stabilnost javnih financ, saj v Slovenji namenjamo za pokojnine že danes 12 odstotkov našega BDP, po projekcijah evropske komisije bomo leta 2050 namenjali že 16 odstotkov. To je povečanje za štiri odstotne točke,  za primerjavo - za celoten obrambni sistem dajemo manj kot en odstotek BDP in povsem na mestu je vprašanje, iz česa bomo pokrili to enormno povečanje oziroma čemu se bomo odrekli v zameno. Čim prej si je torej treba naliti čistega vina, vsi deležniki se morajo o tem odprto pogovoriti, ker dlje kot odlašamo s to debato, slabše bo.


 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine