Želodec odstranili napačnemu pacientu

Na Onkološkem inštitutu so pacientu, o katerem so domnevali, da ima raka, konec oktobra pomotoma odstranili želodec. Prišlo je do zamenjave pacientov, in sicer zaradi zamenjave tkivnih vzorcev. Pacient je nekaj tednov po operaciji prejel klic, da se je zgodila napaka in da raka ni imel. Bolnik, ki je raka imel (tega so potrdili tudi na drugi gastroskopiji v januarju), pa se zdaj zdravi, a ni znano kje.

Do zamenjave tkivnih vzorcev pri zunanjem izvajalcu je prišlo, še preden je bolnik prišel na zdravljenje na Onkološki inštitut (OI). Iz Barsosa, kjer je pacient opravil pregled in kjer dela šest gastroenterologov, so odvzeto tkivo poslali v analizo na Inštitut za patologijo Medicinske fakultete UL.

Kot je v današnji izjavi pojasnila Urša Murn, direktorica Medicinskega centra Barsos, je gastroenteorolog v začetku januarja od Onkološkega inštituta prejel informacijo, da pri pregledu odstranjenega tkiva njihovega bolnika niso našli rakavih celic, in so zato na OI še sami opravili dodatno analizo prvotnega vzorca biopsije, ki pa je potrdila prisotnost rakavih celic. Zaradi suma, da sta bila vzorca tkiv zamenjana, so v Barsosu sprožili preiskavo izvedenih postopkov ter ljubljanski Inštitut za patologijo zaprosili za ponovno analizo in identifikacijo vzorcev. Prejeti rezultati so to potrdili. O tem so nemudoma obvestili oba bolnika.

»Kje v postopku je pri nas nastala napaka, žal še ni mogoče z gotovostjo reči, a samo dejstvo, da sta bila vzorca zamenjana in da je bila bolniku s tem povzročena škoda, globoko obžalujemo,« je povedala Murnova.

»V stiku smo z obema pacientoma in bomo v neposrednem sodelovanju z njima poiskali tudi najustreznejše rešitve, ki jima bodo lahko vsaj malo ublažile situacijo,« je še dodala. Petnajstega februarja so za izredni nadzor zaprosili tudi Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. To so storili šele po novinarskih vprašanjih portala N1, a je Murnova zanikala, da bi bila njihova prijava povezana z zanimanjem novinarjev.

Prof. dr. Jože Pižem, predstojnik Inštituta za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je pojasnil standardne postopke in protokole izvedbe diagnostičnih procesov. Tudi pri obravnavi navedenih vzorcev so na Inštitutu za patologijo sledili protokolom, kjer so vzorcem dodelili identifikacijske oznake, prenose tkivnih koščkov iz prejetih vsebnikov v tkivne kasete, v katerih je potekalo procesiranje vzorcev v laboratoriju, pa fotodokumentirali. Celoten proces obdelave tkivnih vzorcev od sprejema naprej je potekal izključno ob uporabi črtnih kod. Po zaprosilu dodatne analize je Inštitut za patologijo naročil analizo istovetnosti vzorcev na Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Ta preiskava pa je pokazala, da je bil vzorec, v katerem je bil ugotovljen rak želodca in je bil poslan v pregled na ime bolnika A, v resnici vzorec bolnika B in ni ustrezal vzorcu odstranjenega želodca bolnika A. Tako so na Inštitutu za patologijo ugotovili, da sta bila zelo verjetno zamenjana tkivna vzroca dveh bolnikov, o čemer so nemudoma obvestili Barsos. Hkrati so na Inštitutu za patologijo izvedli ponovno preverjanje protokolov in procesov zvezi z obravnavo obeh bolnikov ter opravili notranjo revizijo, ki je na podlagi pregleda fotodokumentacije in časovnih žigov posameznih laboratorijskih procesov pokazala, da vzorca nista bila zamenjana na Inštitutu za patologijo.

Dogodek globoko obžalujejo tudi na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kjer je izredni interni strokovni nadzor pokazal, da so vsi postopki potekali skladno z vsemi protokoli, strokovnimi smernicami in dobro klinično prakso obravnave te vrste raka.

Bolnik je v drugi polovici oktobra 2023 prišel v triažno ambulanto Onkološkega inštituta s histološkim izvidom biopsije, iz katerega je izhajala diagnoza raka želodca. V enem tednu je na OI opravil prvi pregled in potrebne, s strokovnimi smernicami predvidene dopolnilne slikovne diagnostične preiskave. V skladu s strokovnimi priporočili je bil obravnavan na multidisciplinarnem konziliju za rake prebavil. Glede na histološki izvid iz akreditiranega laboratorija, ki je pri diagnosticiranju te vrste raka in odločitvi za način zdravljenja odločilen, je konzilij svetoval operativno zdravljenje. Strokovna direktorica izr. prof. dr. Irena Oblak je poudarila: »Naši zaposleni so bili ob tem dogodku pretreseni. Rada pa bi poudarila, da je bila ravno skrbnost zaposlenih na Onkološkem inštitutu tista, zaradi česar smo sploh posumili na zamenjavo vzorcev pri diagnostiki.«

Doc. dr. Gašper Pilko, predstojnik Sektorja operativnih dejavnosti na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je podrobneje predstavil potek operativnega posega bolnika, ki ga je uspešno prestal konec novembra in po njem dobro okreval. Operativno odstranjeno tkivo je bilo po ustaljenem postopku poslano na patološki pregled na oddelek za patologijo na OI in ta je pokazal, da v tkivu odstranjenega želodca raka ni bilo. Zaradi ugotovljenega odstopanja so na Oddelku za patologijo OI v drugi polovici decembra opravili dodatno analizo vzorca tkiva iz prvotne biopsije, ki jo je bolnik opravil v Medicinskem centru Barsos. Rezultati preiskave so potrdili, da gre v vzorcu te biopsije, ki je bila odvzeta v MC Barsosu, za raka.

Kirurg z Onkološkega inštituta je o navedenem obvestil pristojnega specialista v MC Barsos. Konec januarja 2024 pa je MC Barsos obvestil OI, da sta bila najverjetneje zamenjana vzorca dveh bolnikov. OI je ob tem takoj kontaktiral bolnika, ki ga je Barsos o dogodku že predhodno obvestil. Bolniku so takoj ponudili psihološko pomoč in podporno zdravljenje, predvsem v obliki klinične prehrane.

Bi se med operacijo lahko videlo, da v resnici ne gre za raka želodca? Kirurg Erik Brecelj, ki ima veliko izkušenj z operacijami raka želodca, je odgovoril, da ne. Tudi na tiskovni konferenci so dejali, da so v začetnem stadiju raka ključni histološki izvidi. Pilko je dejal, da pri tej obliki raka, kot jo je kazal histološki izvid, v začetni obliki tumorja ne vidi. Glede na njegovo vrsto, agresivni potencial in lokacijo pa je bila potrebna odstranitev celega želodca.

»Pri odločanju o vrsti zdravljenja raka želodca je osnova histološki izvid, potem je treba narediti še slikovno diagnostiko, ki pove, ali je bolezen razširjena. Pri gospodu CT ni pokazal razširitve bolezni. Pogosto pa samega tumorja v začetni obliki CT ne pokaže. Pri njem smo izključili razširjeno bolezen, vse preiskave so kazale na začetnega raka želodca, pri katerem je potrebno operativno zdravljenje.«

Pilko je povedal še, da bolniki po odstranitvi želodca lahko živijo razmeroma normalno življenje, seveda ob ustreznih prehranskih prilagoditvah in nadomeščanjih določenih vitaminov.

Kje in kako vse se lahko zgodi zamenjava vzorcev?

Pacientu zdravnik ob gastroskopiji odvzame del tkiva, ga zapakira v posodo, na katero se nalepi etiketa z njegovimi podatki, in ga pošlje na analizo v histološki laboratorij. Tam temeljito proučijo vzorec oziroma vzorce. Kot so nam neuradno povedali poznavalci, lahko torej napaka nastane pri pakiranju vzorca, ko se ta pomotoma označi s podatki/etiketo drugega pacienta ali ob analizi. A možnost, da bi zamenjava nastala pri analizi, je po mnenju našega sogovornika izjemno majhna. Vzorec je enkrat, ko pride v laboratorij, ves čas označen s črtno kodo, ki mu jo administratorka dodeli ob sprejemu. Ko se ta aktivira, se stiskajo tudi nalepke. Eventualno bi napaka lahko nastala, če bi tehnik, ki pripravlja vzorce, morda nalepko namestil na napačno steklo. Na tiskovni konferenci je predstojnik Inštituta Jože Pižem potrdil, da je po vseh preiskavah jasno, da vzorca nista bila zamenjana pri njih, pač pa se je napaka zgodila prej.

Pri obravnavi raka želodca so potrebne številne raziskave, vendar je končna diagnoza postavljena ravno na podlagi omenjenega histološkega pregleda vzorcev, pridobljenih med endoskopsko preiskavo z biopsijskimi kleščami, na spletnem portalu Mediately razlaga doc. dr. Jera Jeruc, vodja Oddelka za patologijo prebavnega trakta z Inštituta za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

»Vrsta, izbira, zaporedje, kombinacija zdravljenja za bolnike z rakom želodca so odvisni od številnih dejavnikov, kot so lokalizacija primarnega tumorja, stadij bolezni, vrsta tumorja in molekularne značilnosti, ter bolnika z njegovim stanjem zmogljivosti in sočasnimi boleznimi. Vse te parametre poda patolog v svojem izvidu. Poleg tega je za obravnavo bolnika pomembna histološka ocena odgovora na predoperativno zdravljenje.« Še pomembnejši za nadaljnjo obravnavo bolnika in zdravljenje raka želodca so tudi molekularni markerji, še pojasnjuje dr. Jera Jeruc.

Obdelava vzorcev

Vzorce za histopatologijo je treba po odvzemu obdelati in določiti za pregled. Opravi se kemična fiksacija, pri kateri se vzorci tkiva potopijo v kopel s parafinom ali voskom v 12 do 16 urah. To omogoča, da se tkivo razreže na več mikrometrskih delov za pregled. Pri iskanju karcinomskih celic v želodcu opravijo osem rezov tkiva, smo izvedeli.

Glavna preiskovalna metoda za pregled odvzetega tkiva je mikroskopski pregled tkiv in celic (s svetlobnim mikroskopom).

Ko patolog pregleda odvzete in obdelane vzorce pod mikroskopom, poda svojo diagnozo v obliki patološkega poročila. To poročilo opisuje histološke ugotovitve in mnenje patologa. Rezultate prejme tudi zdravnik, ki pacientu nato pojasni izvid. Takrat se določi tudi morebitno nadaljnje zdravljenje, odvisno od rezultata histopatološke preiskave.

Kadar izvid ni povsem jasen oziroma kadar pacient o njem dvomi, lahko tako zdravnik kot pacient zaprosita za drugo mnenje. Vzorec se pošlje v konzultacijo nekomu od priznanih specialistov patologov za določeno področje, rezultate pa ponovno prejme zdravnik. Lahko pa pacient sam pridobi drugo mnenje v drugi ustanovi. Seveda se v takšnih primerih svetujejo tudi dodatne preiskave, ki so zelo pomembne za pravilen izbor nadaljnjega zdravljenja, piše na spletni strani čakalnedobe.si. A v zgornjem primeru drugo mnenje, če bi ga izvajali na istem vzorcu, ne bi nič pomagalo.