Zelena luč za shemo pomoči podjetjem v krizi

Vlada je potrdila v gospodarstvu dolgo pričakovano stalno shemo skrajšanega delovnega časa. Ta naj bi uvedla sistem državne pomoči za ohranjanje delovnih mest v podjetjih, ki se zaradi naravne nesreče, epidemije ali gospodarske krize znajdejo v težavah. Da je, če parafraziramo ministra za delo Luko Meseca, ko se pojavijo takšne okoliščine, že vzpostavljen stalni mehanizem, ki ga vlada lahko aktivira za ohranitev delovnih mest, »kadar se zdi, da je pred državo gospodarsko naporno obdobje«.

Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, kot se uradno imenuje, so socialni partnerji uskladili v ekonomsko-socialnem svetu. Slovenija je sheme subvencioniranega skrajšanega delovnika do zdaj uporabila dvakrat – prvič ob finančni krizi v letih 2009 in 2012, drugič pa med epidemijo covida-19. Po ocenah evropske komisije so članice EU takrat s tem rešile več kot deset milijonov delovnih mest.

»Gospodarske razmere zdaj spet niso ugodne. Slovenska podjetja se bojijo tega, kar se dogaja na izvoznih trgih. Zaskrbljeni so predvsem v avtomobilski industriji, saj se marsikje število naročil že zmanjšuje, zato so dalj časa pozivali vlado, naj uvede možnost nekakšne interventne sheme za skrajšanje delovnika, da se ne bomo spet ukvarjali z množičnim odpuščanjem in brezposelnostjo, ki nam v Sloveniji nista tuja,« je pojasnil Mesec. V letih 2012 in 2013 je bilo iskalcev zaposlitve do 135.000, desetletje pozneje pa na ravni približno tretjine tega. Zdaj jih je okoli 48.000. »Tako stanje želimo tudi obdržati, ker to pomeni veliko socialno varnost za ljudi in ker to pomeni, da dela v Sloveniji ni težko dobiti in da ga vsakdo, ki je dela zmožen in želi delati, lahko dobi,« je izjavil minister.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je, na primer, v pozivu, naj vlada takoj sprejme zakon, ki so ga decembra naslovili nanjo in na ministra za gospodarstvo Matjaža Hana, navedla, da je anketa med člani zbornice pokazala, da se je v skoraj 35 odstotkih podjetij, ki so vezana na avtomobilski trg, že septembra zmanjšalo število naročil za 30 odstotkov, decembra pa se je slika še poslabšala. »Kar 68 odstotkov sodelujočih v anketi bo moralo brez pomoči države odpuščati delavce. To pomeni večanje brezposelnosti, predvsem pa izgubo kvalificiranega kadra, ki ga po koncu krize ne bo lahko nadomestiti,« so zapisali.

Po vzoru Nemčije in Avstrije

Na podlagi študije dobrih praks iz tujine, predvsem iz Nemčije in Avstrije, so na ministrstvu napisali zakon za shemo, ki jo bo lahko aktivirala vlada v dveh primerih. Prvi so naravne nesreče ali epidemije, kot so bile v preteklosti poplave ali covid-19: podjetja bi se lahko prijavila, država pa bi tistim zaposlenim, ki jim ne bi mogli več zagotavljati dela, subvencionirala skrajšani delovni čas.

Drugi primer je gospodarska kriza. Ministrstvi za delo in za gospodarstvo bosta morali pripraviti predlog in ga predložiti vladi z opisom gospodarskih gibanj, oceno Umarja, podatki o brezposelnosti ter opisom, kaj skrbi podjetja, ali se zmanjšuje število naročil in podobno. Potem ko bo vlada na tej podlagi aktivirala shemo, bodo za pomoč lahko zaprosila podjetja, ki vsaj 30 odstotkom svojih zaposlenih ne bodo mogla zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Sporočiti bodo morala, kdo so ti zaposleni in za koliko jim bodo skrajšali delo – možno je za najmanj pet in največ 20 ur na teden.

Delavci bodo za čas, ko bodo dejansko delali, prejemali plačo, za največ polovico delovnega časa pa nadomestilo plače, ohranile pa se bodo vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja za polni delovni čas. Država bo krila 60 odstotkov izplačanega nadomestila brez prispevkov delodajalcev (bruto I), pri čemer pa povračilo nadomestila ne bo smelo biti višje od polovice povprečne mesečne plače v Sloveniji za leto pred vložitvijo vloge.

Za največ šest mesecev v dveh letih

Ukrep bodo podjetja lahko uporabljala največ šest mesecev, in to v dveletnem obdobju. »Če bo gospodarska kriza trajala dve leti, mora podjetje presoditi, v katerih šestih mesecih v tem dveletnem obdobju se bo oprlo na državno pomoč,« je dejal Mesec. Če pa, na primer, epidemiji sledi naravna nesreča in je vzrok za potrebo po subvenciji drug, lahko v krajšem časovnem intervalu ponovno zaprosijo.

Zaposleni, ki bodo delali skrajšani delovni čas, se v tem obdobju lahko dodatno izobražujejo za delo, ki ga opravljajo po dogovoru z delodajalcem, lahko pa tudi na katerem drugem področju, kar bo pripravil zavod za zaposlovanje. Za vključenost v programe usposabljanja bodo upravičeni do dodatka za aktivnost, po uspešnem zaključku pa jim bo zavod izplačal nagrado v vrednosti sto evrov.

Ministrstvo je v zakon vgradilo tudi nekaj varovalk, da ne bodo, kot se je izrazil Mesec, nastajale »malverzacije, ki smo jih videli v preteklosti«. Podjetje si za enako obdobje, kot je prejemalo subvencije, ne bo smelo izplačevati nagrad in dobičkov. »Če bo pol leta uporabilo shemo, pol leta ne bo smelo izplačevati nagrad in dobičkov. Ker se je že zgodilo, da so nekateri preprosto počakali in dobičke tisto leto zadržali, naslednje leto pa so jih izplačali dvojno, smo določili, da jih drugo in tretje leto sicer lahko izplačajo, ampak v primeru, če si izplačajo milijon evrov nagrad, morajo tudi milijon vrniti v državni proračun,« je opisal minister za delo in poudaril, da je zakon namenjen po eni strani podjetjem, da zaradi zmanjševanja števila naročil in težav na izvoznih trgih ne bi šla v stečaj, po drugi strani pa, da Slovenija ohrani polno zaposlenost in dolgoročno vzdržuje brezposelnost pod 50.000.