Že šesto porazno in težko leto za sadjarje

Za sadjarje je to leto porazno in težko, je brez olepšav dejal Boštjan Kozole, predsednik Sekcije za sadjarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Pri hruškah bo izpad pridelave več kot 90-odstoten, jabolk pa bomo pridelali okoli 19.000 ton, kar je manj kot tretjina normalnega letnika. Dodaten, po grobi oceni 50-odstotni izpad bo ob obiranju zaradi slabe kakovosti, ki je posledica pozebe. Govorimo torej o 85- do 90-odstotnem upadu pridelave jabolk od normalnega letnika. Natančnejše številke bodo znane ob obiranju.

Drugega sadja skoraj ni bilo, razen jagod, pri katerih je bila ena boljših sezon. Sadjarji se že šesto leto zapored srečujejo z velikimi škodami, letos so jih nasadi utrpeli zaradi pozebe ali toče. »Stanje na terenu je po zadnjem neurju res žalostno. Zato je za sadjarje še posebej pomembno, da so ustrezno obravnavani v strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027,« je na sadjarskem posvetu na kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni povedal Boštjan Kozole.

Sadjarji pričakujejo, da bo njihov sektor vsaj prvi dve leti novega programskega obdobja skupne kmetijske politike vključen v proizvodno vezane podpore – po prvih informacijah je iz njih izpadel – ter da bodo podpore za sadje in zelenjavo namenjene vsem upravičencem, ne le skupinam in organizacijam proizvajalcev, zlasti tistim sadjarjem, ki imajo sklenjeno dolgoročno pogodbeno sodelovanje. »Potrebujemo investicije v prilagoditve sadjarstva podnebnim spremembam, zlasti protitočne mreže, namakalne in oroševalne sisteme. Vlagati bo treba v nove tehnologije in znanja. Še posebej pri hladilnicah bo treba v zelo kratkem času poskrbeti za obnovo in nadgradnjo,« meni Kozole.

Podpore za prilagajanje podnebnim spremembam

»Na področju sadjarstva se v prihodnjem strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027 načrtujejo številne intervencije, s katerimi bomo pomagali sadjarjem,« je v nagovoru na posvetu poudaril kmetijski minister Jože Podgoršek. Med pomembnejšimi intervencijami so naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam in bolj okolju prijaznemu kmetovanju, integrirana pridelava, promocija, zavarovanje letine in proizvodnje.

Aleš Irgolič, državni sekretar na kmetijskem ministrstvu, je povedal, da imamo v Sloveniji 4400 hektarov površin s sadjem, ki se z leti povečujejo, od tega jih je 57 odstotkov pokritih z zaščito.

Sadjarji so lani vstopili v nacionalno shemo Izbrana kakovost Slovenije, ki potrošnikom pomaga pri lažjem prepoznavanju slovenskega sadja, sadjarjem pa naj bi pomagala pri trženju proizvodov. Kot je dejal Kozole, so odločeni, da bodo promocijo sadja v okviru sheme nadaljevali, zavedajo pa se, da je boljša ozaveščenost potrošnikov glede prehranskih izbir tek na dolge proge.

Po napovedih Svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk (Wapa) bo letošnja proizvodnja jabolk v EU deset odstotkov večja, proizvodnja hrušk pa 28 odstotkov manjša kot lani. Proizvedenih bo predvidoma 11.735.000 ton jabolk ter 1.604.000 ton hrušk, kar je najmanj v zadnjih desetih letih. Obiralna sezona bo zamaknjena za najmanj teden dni. Ekološka pridelava jabolk in hrušk se počasi povečuje in bo po napovedih dosegla približno šest odstotkov celotnega pridelka EU.