Ljubljana – Zobozdravnik
Jure Poglajen, ki je bil zaradi svoje humanitarnosti tudi Delova osebnost leta 2015, se ponovno odpravlja na grški otok Lezbos. V okviru Slovenske zobozdravstvene odprave bo popravljal zobe beguncem v namestitvenem centru Moira. Tokrat ga bo spremljala prof. dr.
Nataša Ihan Hren, predstojnica katedre za oralno in maksilofacialno kirurgijo na ljubljanski medinski fakulteti.
Stomatologa bosta kot prostovoljca – za svoje delo ne bosta prejela nobenega plačila, pot in vse stroške si krijeta sama – en teden delala pod okriljem britanske nevladne organizacije Health Point, ki vodi dve ambulanti v namestitvenem centru Moira. To bo druga pot Slovenske zobozdravstvene odprave, humanitarne akcije, pri kateri so moči združili ustanova Državljani sveta, Zdravniška zbornica Slovenije in društvo študentov dentalne medicine SiDSIC. Veliko je pomagala tudi Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva.
Poglajen je bil letos tam že maja, s kolegico
Lilijano Nikolić sta oskrbela tudi po več kot 40 pacientov na dan, največ iz Afganistana, pa tudi iz Somalije, Konga, Kameruna in drugih afriških držav. Sircev, ki so prevladovali v preteklih letih, je bilo zdaj malo.
Pričakuje, da bo tudi tokrat podobno. Ena od izboljšav pa bo zagotovo sterilizator, ki so ga dobili kot donacijo iz Slovenije, s seboj bosta nesla še material, ki so ga zbrali ali dobili, ustanova Državljani sveta pa bo organizaciji prispevala 240 evrov. »Health Point zagotavlja kontinuirano zobozdravstveno oskrbo, a seveda le tisto, ki jo v danih omejenih razmerah lahko varno in dobro opravljamo, večinoma so to plombe in puljenje zob,« opisuje Jure Poglajen, ki priznava, da so razmere za delo zdaj bistveno boljše kot leta 2015, ko je imel na voljo plastični stol in mizo ter nekaj instrumentov, še vedno pa ni tako, kot bi moralo biti. Izkušnje, ki jih tam dobi, se mu zdijo koristne tudi za nadaljnje delo v ordinaciji v Sloveniji.
Jure Poglajen Foto Osebni Arhiv
Po besedah sogovornika je zobozdravstvena oskrba v centru boljša od osnovne zdravstvene. »Tam izmenjaje delajo stomatologi iz skoraj vse zahodne Evrope, največ iz Španije in Velike Britanije, iz vzhodne pa prihajamo samo Slovenci,« je povedal Jure Poglajen, ki se bo 10. avgusta na Lezbos vrnil petič. Po njegovih opažanjih se, če gledamo številke, razmere izboljšujejo, zdaj naj bi bilo na otoku 4500 beguncev, kar je bistveno manj kot leta 2015. »Z menjavo grške vlade pa se mnogi bojijo, da prihodnost beguncev, ki čakajo na to, da bi jim priznali azil, ni dobra. Zadnje čase je bilo precej deportacij nazaj v Turčijo in bojazen je, da jih bo še več. Mnogi ljudje, ki tam čakajo in životarijo že več let, bi bili zelo koristni za našo družbo,« je prepričan stomatolog, ki si prizadeva, da bi javnost razumela, da so begunci, ki se trudijo priti v Evropo, ljudje, kakršni smo mi vsi.
Jure Poglajen, ki je humanitarne akcije za pomoč beguncem leta 2015 začel zato, ker ga je med počitnicami na grškem otoku Lezbos tako prizadela usoda nesrečnikov, ki so bežali pred vojno in revščino, upa, da se bo v prihodnje več njegovih kolegov odločilo za sodelovanje v tej človekoljubni odpravi.
Lepša jesen za starejše
Ustanova za pomoč ogroženim Državljani sveta, katere soustanovitelj je, pa je zelo dejavna tudi v domovini. V sodelovanju z društvom UP-ornik in Slovensko filantropijo bo do novembra zbirala sredstva v humanitarni akciji Polepšajmo jesen, s katero želijo socialno ogroženim starejšim v Sloveniji omogočiti dostop do kulturnih dobrin. »Radi bi jim tudi povrnili dostojanstvo ter jim pokazali, da nam ni vseeno zanje in da v Sloveniji živijo dobri ljudje, ki mislijo nanje,« je poudaril Poglajen.
Komentarji