Zdravstvene pravice skrčene: le nujni bolniki in poškodovanci

V zadnjem tednu se je zdravstvo zaradi epidemije bolezni covid-19 reorganiziralo. Na tisoče ambulant po državi je zaprtih. Dostop do zdravnikov in medicinskega osebja imajo le še nujni bolniki in okuženi z virusom ter poškodovani. Kdo je nujen, poskušajo zdravniki ugotoviti po telefonu, nato takega pacienta pregledajo. Drastični ukrepi so uvedeni, da bi zdravstveni sistem v prihodnjih dneh sploh še deloval.
 

Družinska medicina

Zdravstvo se je pred tednom dni po odločitvi prejšnje vlade povsem zaprlo za nenujne bolnike. Namesto več tisoč ambulant v zdravstvenih domovih, pri koncesionarjih, v bolnišnicah in pri zasebnikih, kjer so pred tem obravnavali bolnike zdravniki vseh strok, deluje ​z današnjim dnem le še 16 vstopnih točk v osnovnem zdravstvu, kjer so zagotovljeni pregledi bolnikov brez okužbe s koronavirusom. Tak je zadnji ukrep vlade, sprejet čez konec tedna.

Ukrep je predlagala stroka družinske medicine, ki opozarja, da utegne oskrba pacientov v nasprotnem povsem odpovedati. Virus je dobil že tak razmah, da se lahko zgodi, da bodo brez ustrezne zaščite začeli množično zbolevati tudi zdravniki. Brez zdravnikov in medicinskih sester ni oskrbe bolnikov. Zaradi pomanjkanja približno polovica zdravnikov dela brez zaščitne opreme ali morajo z njo varčevati. Izbrani zdravniki pregledujejo v svojih ambulantah bolnike le izjemoma, sicer pa se z njimi pogovarjajo po telefonu, tudi antibiotik in bolniško dobijo brez obiska, na e-način.
 

Kdo je nujni bolnik

Poleg 16 vstopnih točk v osnovnem zdravstvu deluje še osem vstopnih točk za zobozdravstvo in bolnišnične urgence za sprejem poškodovancev. Oskrbo je povsod mogoče dobiti samo za nujne primere. Nujni bolnik je tisti, ki je življenjsko ogrožen, in tisti, čigar zdravstveno stanje bi brez posega postalo zanj ogrožujoče. Samo takim izdajajo zdravniki napotnice za bolnišnico z oznako nujno ali zelo hitro.

Po tednu dni izrednih razmer zdravniki ocenjujejo, da je za nujne bolnike dobro poskrbljeno, celo bolje kot pred epidemijo, saj so lahko operirani še isti dan. Kirurške stroke ocenjujejo, da se je njihova dejavnost skrčila za 95 odstotkov. Ponekod v zdravstvu imajo zaradi množice različnih ukrepov, ki se prepogosto menjujejo, težave. Po besedah ministra za zdravje Tomaža Gantarja »razmere obvladujemo«, napovedal je izdelavo respiratorjev in zaščitne opreme v Sloveniji.
 

Vse po telefonu, obiskov pri zdravnikih malo

Izredne razmere zaradi koronavirusa narekujejo čim manj obiskov pri zdravnikih, zato so ti bistveno spremenili svoje delo. Nekateri razširjeni strokovni kolegiji medicinskih strok so prejšnji teden sprejeli strokovne smernice za obravnavo bolnikov med epidemijo, bistveno se je spremenil dostop do storitev. Kaj to pomeni za paciente?

Po uvedbi izrednih razmer se je v zdravstvu spremenilo tako rekoč vse. Ne obiščemo več zdravnika, kar je bilo pred epidemijo zapovedano, pač pa ga pokličemo po telefonu. Zdravnik izda bolniku e-recept ali ga usmeri v eno od 16 vstopnih točk. Te delujejo kot dežurna služba ob sobotah in nedeljah.
 

Nujnih, a okuženih ponekod ne sprejmejo

Če ima pacient nujno zdravstveno stanje in nima znakov okužbe s koronavirusom, ga bodo na vstopni točki napotili z napotnico nujno ali zelo hitro v bolnišnico. Pred vstopom v bolnišnico bi moral biti s hitrim testom testiran na okužbo. Okuženih bolnikov kljub neodložljivim zdravstvenim stanjem v bolnišnici ne sprejmejo, če nimajo zagotovljenih ločenih poti za okužene in neokužene bolnike.

Vse zdravstvene ustanove bi morale biti zaklenjene, na edinih vstopnih vratih pa triažne sestre, ki izvedejo bris, in varnostnik. V nekaterih bolnišnicah je tako, v drugih ne.
 

Porodniško-ginekološka služba

»Vsi napori v naši stroki so usmerjeni v takšno reorganizacijo, da bi ločili primarno dejavnost od sekundarne in terciarne in bi tako zagotovili varnost pacientk pred okužbami,« je povedal Goran Buser, ginekolog iz Celja, o osnovni težavi, s katero se ubada vse zdravstvo. Porodnišnice zagotavljajo ločeno obravnavo okuženih in neokuženih porodnic.

Na vstopnih točkah ginekološko-porodniške službe, ki se vzpostavljajo – v Celju je to zdravstveni dom – bodo sprejemali le nosečnice in pacientke z nujnimi stanji, kot so povišani tumorski markerji, poškodbe in okužbe rodil.

Za nosečnice bo manj pregledov kot pred epidemijo, ukinjeni so testi za ugotavljanje morebitne sladkorne bolezni in presejalne preiskave za kromosomopatijo (downov sindrom), ni več invazivnih preiskav pri starosti nad 37 let. Vstavitev in odstranitev materničnih vložkov, kar se uporablja za kontracepcijo, se ne izvaja več, druge oblike kontracepcije so dostopne. In splav?

»Prekinitev nosečnosti trenutno še ni izvzeta,« je pojasnil sogovornik, ki je hkrati pomiril: okužba z virusom po zdaj znanih podatkih ne vpliva na plod. Kot vsi preventivni programi je opuščen tudi program Zora (bris materničnega vratu).
 

Okulisti: skrčeni za 99 odstotkov

Težave z dioptrijo, ki se lahko pojavijo kadarkoli, niso upravičen vzrok za obisk okulista. Okulistične ambulante so zaprte, zdravnike ali njihove medicinske sestre dobimo po telefonu. Za optike, ki očala izdelujejo, prepoved ne velja.

»Dioptrije ne smemo meriti, razen če se je pojavila na novo. Če se očala zlomijo, pa optik lahko izda nova,« je povedal Boštjan Drev, okulist iz zasebnega centra Vidim v Celju. Pred epidemijo so tu izvajali po sto operacij na teden, zdaj je vse ustavljeno.

»Pregledam dva ali tri paciente na dan. Eden je prišel po laserski operaciji v Zagrebu, saj zaradi zaprte meje ni mogel tja na kontrolo. Pacienti se zdaj kopičijo, ko bo konec epidemije, bo pravi kaos,« pravi sogovornik, ki je prepričan, da bi nekatere posege ob polni zaščiti lahko izvajali. Ocenjuje, da je delo okulistov skrčeno za 99 odstotkov.

Nujna stanja, pri katerih obravnavajo bolnike na očesni kliniki v UKC Ljubljana ali Maribor, so stanja, pri katerih je ogrožen vid: bliskanje v očesu, ki kaže na morebitni odstop mrežnice, glavkom, zaradi katerega lahko pacient oslepi, poškodbe oči in vnetje, če ga ni mogoče pozdraviti s svetovanjem po telefonu.
 

Ortopedija: le pet odstotkov pravic

Kar 80 odstotkov ljudi »nekaj« boli, a zmerne bolečine v hrbtenici, kolku, kolenu, komolcu niso več dovolj za napotitev k ortopedu.

»Nujna stanja so neznosne bolečine, pri katerih analgetiki ne pomagajo. Nujna stanja so tudi nevrološki izpad, kar pomeni, da bolnik ne čuti več roke ali noge, ko stopalo pade in ne more stati, mravljinčenje po celotni nogi, zagnojen sklep, zlom umetnega sklepa, vnetje hrbtenice, odpoved funkcije zadrževanja vode in blata. V takšnih primerih je potrebna operacija, ki jo pacient v sedanjih izrednih razmerah dobi še isti dan, saj ni več nenujnih operacij, ki drugače zasedajo vse naše zmogljivosti,« je povedal dr. Rihard Trebše, ortoped iz ortopedske bolnišnice Valdoltra

Bolnišnica Valdoltra je v izrednih razmerah prevzela delo Ortopedske klinike Ljubljana (ta je izpraznjena za bolnike s korono) in komplikacije tovrstnih operacij za vso Slovenijo. Valdoltra je predvidena za edino ortopedsko bolnišnico v primeru, da bi postale vse druge bolnišnice v državi okužene ali zasedene z okuženimi bolniki.

Prvi teden so v Valdoltri izvedli pet operacij, kar je 95 odstotkov manj kot običajno. Ozko grlo bodo respiratorji, ki jih ima Slovenija 168. Potrebni so tako za bolnike z virusom kot pri vseh operacijah.
 

Pasti in pobude

Največja težava izrednih razmer je možnost, da zaradi obravnave zgolj nujnih stanj ne bodo zaznane in obravnavane spremembe telesa, ki vodijo v nujna stanja. Ne delujejo zdravilišča in ne rehabilitacijski center Soča. Ukinjeni so vsi preventivni pregledi z izjemo cepljenja majhnih otrok.
V spremenjenih razmerah zdravniki razmišljajo o novih načinih dostopa do bolnikov. Poleg telefonskih pogovorov se uvajajo tudi videokontakti. Ena od pobud za obravnavo na daljavo je platforma NYD.care, kjer se lahko bolniki prijavijo na brezplačen 15-minutni videoposvet z zdravnikom. Vse je tako, kot da bi bili v ambulanti, a brez fizičnega stika.