Po podatkih, ki so jih Zdravniški zbornici Slovenije posredovale bolnišnice in univerzitetna klinična centra (UKC), so zdravniki v bolnišnicah (podatek je za 12 bolnišnic, univerzitetno kliniko in oba UKC), v katerih skupno dela okoli 3.571 zdravnikov – precepljeni 89,4-odstotno.
Podatki zgovorno kažejo na to, da se za cepljenje najbolj odločajo ljudje, ki o cepljenju, tako varnosti kot učinkovitosti in pomenu za družbo, po strokovni plati vedo največ.
»Z visoko lastno precepljenostjo in tudi precepljenostjo svojih družin jasno kažemo, da smo v dejstva o cepljenju prepričani in ga priporočamo vsem. Posebej je pomembna precepljenost tistih, ki so v nevarnosti, da bodo ob okužbi potrebovali sprejem v bolnišnico, to je predvsem starejših od 50 let. Če ta skupina ljudi ne bo dovolj zaščitena, imamo lahko ob hitrem širjenju različice delta v bolnišnicah hitro še enkrat toliko ali celo več bolnikov kot lani jeseni. Edina alternativa cepljenju so ponovno zapiranje šol, podjetij in omejitve gibanja, ukrepi, ki smo jih že izkusili in jih ne želimo več. Prav tako ne želimo več, da bi morali zaradi prerazporejanja kadrov z drugih oddelkov omejevati določene bolnišnične programe, saj tudi drugi bolniki potrebujejo našo hitro bolnišnično obravnavo zaradi necovidnih razlogov,« poudarja prof. dr.
Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
Ob hitrem širjenju različice delta imamo lahko v bolnišnicah hitro še enkrat toliko ali celo več bolnikov kot lani jeseni. FOTO: Voranc Vogel/Delo
100-odstotno ali skoraj 100-odstotno so zdravniki precepljeni v
Bolnišnici Topolšica (100 odstotno) in v
Splošni bolnišnici Celje (99,4 odstotno). Nad 90-odstotno so zdravniki precepljeni tudi v
UKC Maribor (91,5 odstotno), na
Onkološkem inštitutu (91 odstotno ), v
Splošni bolnišnici Brežice, kjer je precepljenost 95-odstotna, 94-odstotno so npr. precepljeni tudi zdravniki
Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tudi v največji zdravstveni ustanovi v državi –
UKC Ljubljana, kjer dela preko 1.300 zdravnikov, je precepljenost zelo visoka, 87-odstotna. Pri tem je treba upoštevati, da so v ta podatek v UKC Ljubljana vključeni vsi zdravniki, torej tudi tisti, ki so na dolgotrajni bolniški ali na porodniškem dopustu, medtem ko pri večini drugih bolnišnic, od katerih smo pridobili podatke, vanje dolgotrajno odsotni zdravniki oz. zdravnice (dolgotrajna bolniška, porodniška) niso všteti.
Poleg tega so v bolnišnicah, kjer je precepljenost še vedno zelo visoka, a je npr. nižja od povprečja, pojasnili, da so nekateri zdravniki, ki še niso cepljeni, prebolevniki, ki so zaradi prebolele bolezni še zaščiteni. V Splošni bolnišnici Novo mesto, kjer je cepljenih 80 odstotkov zdravnikov, so, če k temu prištejejo še zdravnike prebolevnike, skupno zdravniki pred covidom-19 zaščiteni 86-odstotno.
Bolnišnice pozivajo: Cepite se, sicer ne bomo mogli oskrbeti vseh
Vodstva slovenskih bolnišnic ob tem – tudi v luči zgleda, ki ga dejejo zdravniki – ponovno prosijo vse prebivalce in prebivalke, da zaupajo medicinski stroki in se, če še niso zaščiteni pred covidom-19, čim prej cepijo. Tako bodo zavarovali sebe pred morebitnim težjim potekom bolezni in hkrati omogočili, da bolnišnice ne bodo preobremenjene z bolniki zaradi covida-19 ter bodo tako lahko po programu oskrbele vse druge bolnike, ki prav tako potrebujejo bolnišnično obravnavo.
Za cepljenje se najpogosteje odločajo tisti, ki o cepljenju, tako varnosti kot učinkovitosti in pomenu za družbo, po strokovni plati vedo največ. FOTO: Leon Vidic/Delo
»V naši ustanovi je v tem trenutku precepljenih približno 66 odstotkov zaposlenih, med zdravniki pa je delež kar 92 odstotkov. Četrti val, ki prihaja, je lahko zelo velik ali ne tako zelo velik. Edini ukrep, ki je pravzaprav na voljo pri uravnavanju tega, je število cepljenih ljudi. Več ljudi kot bo cepljenih, manjši bo četrti val in bolnišnice bodo lahko izvajale svoje storitve tudi na ostalih področjih. V primeru, da bo prišlo do takšnega vala, kot sta bila drugi in tretji, pa bodo bolnišnice zablokirane in bodo praktično lahko izvajale samo urgentno službo in skrbele za onkološke paciente. Vsi ostali pacienti pa bodo morali počakati,« poudarja dr.
Matjaž Vogrin, strokovni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in poziva vse prebivalstvo, naj se cepit.
Tudi dr.
Natalija Krajnc, v. d. strokovne direktorice SB Slovenj Gradec se pridružuje pozivom k cepljenju. »Trenutno stanje cepljenosti proti covidu-19 v Sloveniji nikakor ne zagotavlja dovolj visoke kolektivne zaščite pred okužbo s to boleznijo. S cepljenjem ne ščitimo le sebe, pač pa tudi druge, še zlasti ranljive osebe v svoji okolici, ki bi lahko zbolele s težjo obliko bolezni.«
Več ljudi kot bo cepljenih, manjši bo četrti val in bolnišnice bodo lahko izvajale svoje storitve tudi na ostalih področjih. FOTO: Leon Vidic/Delo
Visok delež cepljenih imajo tudi v Splošni bolnišnici Brežice. »Od 60 zdravnikov jih je 57 cepljenih, kar je 95 odstotkov. Med vsemi zaposlenimi pa se je cepilo že 263 uslužbencev od skupno 351 ali 74,9 odstotkov vseh. Cepljenje med zaposlenimi spodbujamo z objavami različnih prispevkov v internem glasilu, z dopisi uslužbencem in organizacijo izobraževanj. Za vse, ki se do sredine julija še niso odločili za cepljenje, smo organizirali obvezno izobraževanje, ki ga je pripravila naša strokovna direktorica,« je prizadevanja za čim višjo precepljenost med vsemi zaposlenimi v bolnišnici pojasnila Anica Hribar, direktorica SB Brežice.
Breme skrbi za covidne bolnike na 130 specialistih
V Sloveniji imamo od skupno 4.038 zdravnikov, ki so zaposleni v bolnišnicah, specialistov infektologije, ki prvenstveno skrbijo za covidne bolnike – 65. Še dodatno je v Sloveniji na intenzivnih oddelkih, ki so bili v velikem deležu spremenjeni v covid intenzivne enote, zaposlenih 70 specialistov intenzivne medicine. Skupaj je tako ključno breme skrbi za bolnike, ki zaradi covida-19 v Sloveniji potrebujejo bolnišnično oskrbo in intenzivno nego, neposredno na 100 do največ 135 zdravnikih specialistih, ki jim v timih in po potrebah pomagajo oz. sodelujejo še drugi specialisti.
V primeru, da bo prišlo do takšnega vala, kot sta bila drugi in tretji, pa bodo bolnišnice zablokirane in bodo praktično lahko izvajale samo urgentno službo in skrbele za onkološke paciente. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Poleg teh je v sistemu še 38 specializantov infektologije in 3 specializanti intenzivne medicine, ki se za samostojno delo infektologa oziroma intenzivista še usposabljajo, a so v vseh valovih epidemije bistveno prispevali k temu, da je bila obravnava tako velikega števila pacientov sploh mogoča. Ko se bo število bolnikov s covidom v bolnišnicah začelo spet povečevati, podobno kot v preteklih valovih, bo zato spet nujno prerazporejanje zdravnikov in medicinskega osebja ter posledično zapiranje drugih oddelkov.
Zdravniška zbornica Slovenije v imenu zdravnikov zato vse prebivalce, ki še niste cepljeni, prosi da ne odlašajo in se cepijo ter tako zaščitijo svoje zdravje. »Poleg tega ste tako tudi solidarni do ostalih prebivalcev, ki bodo v prihodnjih mesecih potrebovali bolnišnično obravnavo zaradi drugih bolezni in jo bodo lahko dobili pravočasno le, če bodo bolnišnice lahko delovale na vseh oddelkih bolj ali manj nemoteno,« so zapisali v sporočilu za javnost.
V Splošni bolnišnici Novo mesto, glede na zaostrovanje epidemiološke slike, s septembrom prehajajo na nov režim obiskov hospitaliziranih pacientov. Obiski so še vedno dovoljeni, vendar z izpolnjevanjem PCT pogoja.
Komentarji