Galerija
Zdravniki predlagali rešitev za skrajšanje vrst
Status neodvisnega ponudnika zdravniške službe bi jim omogočil dodatno delo.
ZdravsvenaOskrbaNezadovoljstvo
15. 1. 2020 | 09:35
17. 1. 2020 | 11:42
6:25
A+A-
Ljubljana – Ker se stanje na področju čakalnih vrst ne izboljšuje, so na zdravniški zbornici vzeli stvari v svoje roke. Spisali so predlog zakona o interventnih ukrepih za stabilizacijo delovanja javnega zdravstvenega sistema, ki so ga v NSi že posvojili in vložili v parlamentarno proceduro.
Z njim želijo zagotoviti izvedbo dodatnih zdravstvenih storitev, ki so z vidika dolžine čakalnih dob najbolj problematične oziroma presegajo tri mesece. To bi po novem dosegli z začasno vključitvijo vseh razpoložljivih kapacitet domačih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, tudi zasebnikov.
Za nadomestitev pomanjkanja zdravnikov Zdravniška zbornica Slovenije predlaga vzpostavitev novega pravnega okvira za dodatno delo zdravnikov. Ti bi lahko pridobili status neodvisnega ponudnika zdravniške službe (svobodnega zdravnika), ki bi zdravnikom z licenco omogočil opravljanje dodatnega dela, o čemer bi se z izvajalci zdravstvene dejavnosti prosto dogovarjali. Tako bi bila zdravnikom omogočena večja fleksibilnost dela v javnem in zasebnem sektorju, s tem bi se povečala skupna ponudba dela na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti.
Na zbornici so prepričani, da bi zakon, ki so ga skrbno premislili, znatno izboljšal dostopnost zdravstvenih storitev za paciente.
Če bi v delo vključili tudi zasebne izvajalce zdravstvenih dejavnosti, bi po njihovih podatkih lahko dodatno v letu dni opravili 51.297 terapevtskih posegov, kar je 15 odstotkov več, kot se jih zdaj opravi znotraj javne zdravstvene mreže. Izbrani izvajalci, ki nimajo koncesije, bi začasno dobili pravico do izvajanja javne službe na podlagi sklenjene pogodbe z ZZZS. V njej bi se tudi zavezali opraviti določeno število storitev. Te bi lahko naročali tako javni kot zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti, kar je do zdaj zakon o zdravstveni dejavnosti omejeval. Zdaj mora predlog dobiti še politično podporo.
V poslanskih skupinah SMC, SD, SDS in SNS se bodo do predloga opredelili v prihodnjih dneh.Tudi poslanca narodne skupnosti bosta zakon še podrobno proučila.V SAB se jim zdi bistveno, da se nedopustne čakalne dobe čim prej skrajšajo in da denar sledi pacientu, ne da se meče v jamo brez dna. Neke vrste interventnemu zakonu, ki bi za določeno obdobje in pod jasnimi pogoji omogočil aktivacijo vseh zdravstvenih zmogljivosti za zmanjševanje čakalnih vrst, so zato naklonjeni. Za njih bo zelo pomembno stališče resornega ministrstva.
V Levici predlogu, ki želi po njihovem dodatno privatizirati javno zdravstveno mrežo, ob tem pa se uvaja še več politik, ki so pripeljale do stanja, v katerem smo, nasprotujejo. »NSi je z vložitvijo tega zakona še enkrat dokazala, da je izpostava zdravniško-zavarovalniškega lobija v parlamentu. Predlagani desničarski recepti javno zdravstvo uničujejo, ne pa rešujejo in krepijo,« je bil oster poslanec Levice Miha Kordiš.
Predlog zakona bosta v četrtek podrobneje predstavila Zdenka Čebašek Travnik, predsednica zdravniške zbornice, in predsednik NSi Matej Tonin.
Predstavniki Koordinacije zdravniških organizacij so po prvem srečanju letos okrcali pristop odločevalcev k reševanju akutnih težav v zdravstvu, med drugim dolgih čakalnih dob. V Slovenskem zdravniškem društvu so bili kritični do pomanjkanja idej posodobitve zdravstvenega sistema.
Opozorili so, da zdravnik, ki po lastni vesti in kazensko odgovarja za uspešnost zdravljenja svojega bolnika, ni več gospodar v lastni hiši in izgublja primat v zdravstvenem timu, ki ga vodi. Poleg tega pa so zdravniki po besedah predsednika zdravniška društva Radka Komadine vse bolj omejeni v obsegu svojega dela tako po številu opravljenih storitev kot po kakovosti dela z diktatom plačnika, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Tudi zato v Zdravniški Zbornici Slovenije vsako leto beležijo več zdravnikov, ki gredo na svoje, predvsem zato, da so gospodarji svojega časa in tega, kar lahko nudijo bolnikom, je pojasnila predsednica Zdravniške zbornice Zdenka Čebašek-Travnik. A kot je opozorila, to za bolnike običajno pomeni dodatno plačilo, hkrati pa se vzporedno razvija dodatni zavarovalniški trg za tiste, ki si to lahko privoščijo.
Da bolniki vsako leto iz žepa za zdravstvo plačujejo več, je izpostavil tudi predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik. Poleg tega bi v zdravstvenem sistemu, ki je po njegovi oceni v razkroju, morali nujno izboljšati delovne pogoje za zdravnike. »Če se osnovni pogoji ne bodo popravili, rešitve za sistem ni,« je prepričan Dovnik.
Komadina je med težavami v zdravstvu izpostavil še hiperadministracijo zdravniškega dela, ki jemlje čas za obravnavno bolnika, slabo organiziranost javnih zdravstvenih zavodov, temelječo na zastareli zakonodaji, in razvrednotenje terciarne medicine.
Kritičen je bil tudi do načina skrajševanja čakalnih dob z dodatnimi sredstvi z aneksom tri k splošnemu dogovoru, ki jih je v preteklem letu za to namenila vlada, saj se ti programi z novim letom zaključujejo. Poudaril je še, da si zdravniki ne želijo daljšanja čakalnih dob.
Sodelovanju z vlado in ministrstvom za zdravje je nekaj ostrih besed namenil predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. »Kako resno jemlje vlada zdravstvo, je pokazal razrez proračuna,« je ocenil in dodal, da tako malo dialoga, kot ga je sedaj med zdravniki in zdravstveno politiko, ni bilo še nikoli. V sindikatu se bodo tako v kratkem odločili, kako naprej, saj vlada ne spoštuje dogovorov, med drugim stavkovnih zavez iz leta 2017, je dejal prvi zdravniški sindikalist.
STA
Z njim želijo zagotoviti izvedbo dodatnih zdravstvenih storitev, ki so z vidika dolžine čakalnih dob najbolj problematične oziroma presegajo tri mesece. To bi po novem dosegli z začasno vključitvijo vseh razpoložljivih kapacitet domačih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, tudi zasebnikov.
Za nadomestitev pomanjkanja zdravnikov Zdravniška zbornica Slovenije predlaga vzpostavitev novega pravnega okvira za dodatno delo zdravnikov. Ti bi lahko pridobili status neodvisnega ponudnika zdravniške službe (svobodnega zdravnika), ki bi zdravnikom z licenco omogočil opravljanje dodatnega dela, o čemer bi se z izvajalci zdravstvene dejavnosti prosto dogovarjali. Tako bi bila zdravnikom omogočena večja fleksibilnost dela v javnem in zasebnem sektorju, s tem bi se povečala skupna ponudba dela na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti.
Foto: Infografika Delo
Izraba vseh kapacitet
Foto: Infografika Delo
Na zbornici so prepričani, da bi zakon, ki so ga skrbno premislili, znatno izboljšal dostopnost zdravstvenih storitev za paciente.
Če bi v delo vključili tudi zasebne izvajalce zdravstvenih dejavnosti, bi po njihovih podatkih lahko dodatno v letu dni opravili 51.297 terapevtskih posegov, kar je 15 odstotkov več, kot se jih zdaj opravi znotraj javne zdravstvene mreže. Izbrani izvajalci, ki nimajo koncesije, bi začasno dobili pravico do izvajanja javne službe na podlagi sklenjene pogodbe z ZZZS. V njej bi se tudi zavezali opraviti določeno število storitev. Te bi lahko naročali tako javni kot zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti, kar je do zdaj zakon o zdravstveni dejavnosti omejeval. Zdaj mora predlog dobiti še politično podporo.
Zdenka Čebašek Travnik. FOTO: Uroš Hočevar/DeloStrah pred privatizacijo
Zdenka Čebašek Travnik. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
V poslanskih skupinah SMC, SD, SDS in SNS se bodo do predloga opredelili v prihodnjih dneh.Tudi poslanca narodne skupnosti bosta zakon še podrobno proučila.V SAB se jim zdi bistveno, da se nedopustne čakalne dobe čim prej skrajšajo in da denar sledi pacientu, ne da se meče v jamo brez dna. Neke vrste interventnemu zakonu, ki bi za določeno obdobje in pod jasnimi pogoji omogočil aktivacijo vseh zdravstvenih zmogljivosti za zmanjševanje čakalnih vrst, so zato naklonjeni. Za njih bo zelo pomembno stališče resornega ministrstva.
V Levici predlogu, ki želi po njihovem dodatno privatizirati javno zdravstveno mrežo, ob tem pa se uvaja še več politik, ki so pripeljale do stanja, v katerem smo, nasprotujejo. »NSi je z vložitvijo tega zakona še enkrat dokazala, da je izpostava zdravniško-zavarovalniškega lobija v parlamentu. Predlagani desničarski recepti javno zdravstvo uničujejo, ne pa rešujejo in krepijo,« je bil oster poslanec Levice Miha Kordiš.
Predlog zakona bosta v četrtek podrobneje predstavila Zdenka Čebašek Travnik, predsednica zdravniške zbornice, in predsednik NSi Matej Tonin.
FOTO: Jože Suhadolnik
Premalo dialoga med zdravniki in politiko
Predstavniki Koordinacije zdravniških organizacij so po prvem srečanju letos okrcali pristop odločevalcev k reševanju akutnih težav v zdravstvu, med drugim dolgih čakalnih dob. V Slovenskem zdravniškem društvu so bili kritični do pomanjkanja idej posodobitve zdravstvenega sistema.
Opozorili so, da zdravnik, ki po lastni vesti in kazensko odgovarja za uspešnost zdravljenja svojega bolnika, ni več gospodar v lastni hiši in izgublja primat v zdravstvenem timu, ki ga vodi. Poleg tega pa so zdravniki po besedah predsednika zdravniška društva Radka Komadine vse bolj omejeni v obsegu svojega dela tako po številu opravljenih storitev kot po kakovosti dela z diktatom plačnika, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Tudi zato v Zdravniški Zbornici Slovenije vsako leto beležijo več zdravnikov, ki gredo na svoje, predvsem zato, da so gospodarji svojega časa in tega, kar lahko nudijo bolnikom, je pojasnila predsednica Zdravniške zbornice Zdenka Čebašek-Travnik. A kot je opozorila, to za bolnike običajno pomeni dodatno plačilo, hkrati pa se vzporedno razvija dodatni zavarovalniški trg za tiste, ki si to lahko privoščijo.
Da bolniki vsako leto iz žepa za zdravstvo plačujejo več, je izpostavil tudi predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik. Poleg tega bi v zdravstvenem sistemu, ki je po njegovi oceni v razkroju, morali nujno izboljšati delovne pogoje za zdravnike. »Če se osnovni pogoji ne bodo popravili, rešitve za sistem ni,« je prepričan Dovnik.
Komadina je med težavami v zdravstvu izpostavil še hiperadministracijo zdravniškega dela, ki jemlje čas za obravnavno bolnika, slabo organiziranost javnih zdravstvenih zavodov, temelječo na zastareli zakonodaji, in razvrednotenje terciarne medicine.
Kritičen je bil tudi do načina skrajševanja čakalnih dob z dodatnimi sredstvi z aneksom tri k splošnemu dogovoru, ki jih je v preteklem letu za to namenila vlada, saj se ti programi z novim letom zaključujejo. Poudaril je še, da si zdravniki ne želijo daljšanja čakalnih dob.
Sodelovanju z vlado in ministrstvom za zdravje je nekaj ostrih besed namenil predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. »Kako resno jemlje vlada zdravstvo, je pokazal razrez proračuna,« je ocenil in dodal, da tako malo dialoga, kot ga je sedaj med zdravniki in zdravstveno politiko, ni bilo še nikoli. V sindikatu se bodo tako v kratkem odločili, kako naprej, saj vlada ne spoštuje dogovorov, med drugim stavkovnih zavez iz leta 2017, je dejal prvi zdravniški sindikalist.
STA
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji