Zdravniki bodo lahko zdravili nenujne paciente

Ljubljana – V Koordinaciji zdravniških organizacij (KZO) so veseli, da epidemiološke razmere dovoljujejo ministru za zdravje razmišljanje o postopnem zagonu nenujnih zdravstvenih obravnav, a opozarjajo na številna strokovna vprašanja, ki jih to prinaša. Pravijo, da se bodo čakalni časi drastično podaljšali in da bo treba zakon o pacientovih pravicah nadgraditi.

Na predvečer morebitnega pregleda bo morala medicinska sestra poklicati bodočega pacienta in ga vprašati o njegovih simptomih in znakih morebitne okužbe. Naredila bo triažo na daljavo. Če bo bolnik znake potrdil, ga bo ponovno poklicala čez 14 dni. Če bo dejal, da ima bolezenske znake kdo drug v družini, ga bo spet poklicala čez teden.
Čakalne sezname bo treba prevetriti oziroma urediti na novo.

»Ko bo naročeni pacient prišel v ustanovo, ga bo treba obravnavati po epidemioloških merilih, poskrbeti bo treba za vse varnostne mehanizme – ustrezno majhno število pacientov v čakalnicah in ustrezne kvadrature prostorov s primernim prezračevanjem,« je zapletene razmere orisal Radko Komadina, predsednik Slovenskega Zdravniškega društva in vodja KZO.

Le sedem bolnikov na dan

V celjski bolnišnici, od koder prihaja, imajo 60 različnih specialističnih obravnav, torej bodo morali pripraviti 60 različnih seznamov v desetminutnih intervalih. »To bo zelo zahtevna procedura tako za zdravstveno osebje kot varnostnike, če želimo preprečiti morebitne nove okužbe,« je Komadina povedal o izzivih za varnostnike, zdravstveno nego in zdravnike.

Čas obravnav se bo zaradi upoštevanja vseh zaščitnih mehanizmov zelo podaljšal, zato se bodo začele skokovito povečevati že tako dolge čakalne vrste.

Janusz Klim, podpredsednik Fidesa, je dejal, da bo težko nadomestiti izgubljeni mesec, ko ambulante niso delale oziroma so sprejemali le nujne primere. Čakalnih seznamov zaradi teh razmer ne bo več mogoče voditi v skladu z veljavnim zakonom, je dejal Igor Dovnik predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

Zdravnike je najbolj strah, da bo praksa strožjih ukrepov pri obravnavah pacientov trajala najmanj do konca leta, če ne dlje.

Krunoslav Pavlović, predsednik odbora za zobozdravstvo na Zdravniški zbornici je pojasnil, da bodo zobozdravniki, ki so okužbam z novim virusom zaradi področja svojega dela najbolj izpostavljeni, v ambulantnem času lahko obravnavali največ sedem pacientov na dan.

Ogroženi specializanti

Predstavniki KZO so včeraj izpostavili še pravno praznino pri izplačevanju plač – ZZZS jih je refundiral – ki je nastala po 13. marcu za specializante. »V času epidemije sprejeti vladni odlok o prekinitvi specializacij je kolege, ki nimajo licence, pahnil v nezavidljiv položaj. Njihova zaposlitev je ostala pri njihovih delodajalcih, odredbodajalec pa je pozabil opredeliti, kje bodo te osebe dobile plačo,« je absurdni položaj opisal Dovnik. To pravno praznino je treba po njegovem mnenju takoj rešiti.
Izpostavil je tudi, da mnogi koncesionarji ne bodo mogli opraviti vseh pogodbenih obveznosti do ZZZS, zato predlaga, naj jih ta financira po dvanajstinah in da se dokončni poračun naredi konec drugega leta.

Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, je dejala, da so ministrstvu za zdravje že pred več kot desetimi dnevi predlagali spremembo odloka, ki bi dovoljeval izvajanje prekinjenih specialističnih izpitov tudi na daljavo: »S tem bi olajšali zdravnikom negotovo obdobje, ko so polni znanja, a ga ne morejo pokazati, da bi prišli do izpita in licence, zdravstvenim ustanovam pa, da bi dobile specialiste, ki jih zelo potrebujejo.«