Zdravnik Rok Ravnikar ni več član strateškega sveta za zdravstvo

Včeraj je družinski zdravnik Rok Ravnikar predsednika vlade Roberta Goloba, ki je trenutno zaradi operacije kile hospitaliziran v ljubljanskem UKC, obvestil o nepreklicnem odstopu z mesta člana strateškega sveta za zdravstvo (SSZ), v katerega je bil imenovan 18. januarja letos.

»Kot nisem komentiral vstopa, ne komentiram niti izstopa,« je za Delo dejal Ravnikar. V odstopni izjavi je napisal, da so po njegovi oceni v dosedanjem delovanju obravnavali in oblikovali mnenja o večini tem iz zapisanih nalog. »Kot družinski zdravnik sem po svojih najboljših močeh in vedenju prispeval pri predstavitvi razmer in delovnih pogojev v našem osnovnem zdravstvu,« ponavljanje povedanega pa po njegovem ni več potrebno.

V okviru današnjega izobraževanja na zdravniški zbornici Prvi koraki pri uvajanju na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave, ki se ga je poleg ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel udeležilo kar nekaj članov strateškega sveta, smo izvedeli, da Ravnikarjev odstop ni povezan s kakšnimi morebitnimi nestrinjanji. Je pa skoraj gotovo povezan z vprašanjem o smiselnosti ohranitve strateškega sveta.

Sestanki pogosti, rezultati pa niso otipljivi

Spomnimo, da je ta nastal kot nekakšen obvod, po katerem je predsednik vlade želel zdravstveno reformo voditi drugače kot tedanji minister Danijel Bešič Loredan, s katerim se nista dovolj strinjala. Z imenovanjem nove ministrice ta obvod ni več potreben, menijo nekateri. Poleg tega je sodelovanje na sejah zelo zamudno, sestanki dokaj pogosti, rezultati pa niso otipljivi. Opravili smo ogromno debat, a kaj daleč naprej nismo prišli, je povedal eden od članov.

Strateški svet je sicer pripravil usmeritve glede primarnega zdravstva, zdaj pa naj ne bi bilo več povsem jasno, kakšen smisel bi imel njegov nadaljnji obstoj. Predloge zakonodajnih sprememb pripravljajo na ministrstvu, kjer so že tudi izdali smernice zdravstvene politike za prihodnji dve leti, pri čemer jih je več kot pol predlagal strateški svet za zdravstvo.

Kirurg Erik Brecelj, vodja strateškega sveta, je dejal, da je bil Ravnikar že nekaj časa v svetu malo delovno aktiven in da so za zastopanje primarne ravni zdravstva angažirali še nekoga. Njegov odstop je zdaj po Brecljevih besedah le še postal   uraden. Kot je dejal, so na včerajšnjem svetu govorili tudi o tem, ali bo zdaj ministrstvo pripravljalo zakone ali jih bo strateški svet. Predlagajo, da se za pripravo zakonov oblikujejo delovne skupine: nekatere so se že, nekatere se še bodo. Brecelj še vidi smiselnost v delovanju strateškega sveta, če bosta seveda na drugi strani s tem v zvezi obstajala interes in želja po sodelovanju ministrice. Sicer pa meni, da so predlagali že toliko stvari, da jih ni mogoče udejanjiti niti v dveh mandatih.

Člani, ki so imeli do zdaj 31 sej, se bodo po novem sestajali na 14 dni, ne več vsak teden. V zapisniku včerajšnje seje je navedeno, da se bo svet v nadaljnjem delu še bolj povezal z ministrstvom in skupno pripravljal teme, ki jih bo to predlagalo.

Ko je januarja letos strateški svet za zdravstvo prenehal delovati pod okriljem ministrstva za zdravje in je v razširjeni obliki (število članov se je povečalo z devet na 22 in nazadnje 26) prešel pod okrilje predsednika vlade, se je ugibalo o nekakšni zaušnici, ki jo je s tem dobil minister za zdravje Bešič Loredan. Tedaj so javnost mirili, češ da v ozadju ni nič takega, saj naj bi se samo pokazalo, kako veliko težo ima v resnici zdravstvena reforma.

Za denar najboljša oskrba

Timi iz slovenskih zdravstvenih ustanov so na omenjenem izobraževanju na zdravniški zbornici spoznavali dobre prakse iz tujine glede zdravstvenih izidov, ki so pomembni za pacienta in jih dosežemo z neto količino denarja. Tako imenovano na vrednosti temelječo zdravstveno obravnavo (NaVTeZ) želijo uvesti tudi pri nas. A najprej je treba izmeriti stroške, opredeliti kazalnike kakovosti in zagotoviti, da bodo ti primerljivi med posameznimi izvajalci. Kazalniki še niso niti prevedeni niti validirani, vendar ministrica za zdravje pričakuje, da bo to kmalu storjeno in se bodo pilotni projekti v posameznih bolnišnicah, ki jih bo to zanimalo, lahko začeli. Novosti ne bodo uporabljali za vse zdravstvene obravnave, kot primerna področja zanjo so določili oftalmologijo, kardiologijo in ortopedijo.

Za nekatera zdravstvena stanja se taki kazalniki že zbirajo, a se ne obdelujejo dovolj sistematično, da bi izidi vplivali na spremembo procesov zdravstvene obravnave, kar želijo doseči. Koliko rezerv bi lahko pridobili z uvedbo NaVTeZ, pove analiza obravnave fibrilacije atrija, kjer je med slovenskimi izvajalci tudi desetkratna razlika v stroških zdravljenja.