Zdi se, da bodo gostje letos poleti več trošili

»Položaj je težek in zahteven, ni pa brezizhoden,« je prepričan novi direktor turističnega združenja Portorož Aleksander Valentin, ki je delo začel prejšnji teden. Med prvimi nalogami ga čaka izvedba nove oglaševalske kampanje Naprej v Portorož in Piran, ki bo nagovarjala slovenske goste, na katere tako kot lani stavijo tudi letošnje poletje

Oglaševalska kampanja je nadaljevanje lanske akcije, ki pa bo prejšnjega »protagonista« – nostalgičnega rdečega fička – nadomestila z električnim novodobnikom. »Za slovenske goste gotovo vemo, da bodo lahko prišli. Seveda pa se bomo – glede na sproščanje ukrepov po državah – prilagajali tudi prihodu tujih gostov,« omeni sogovornik. Ne nazadnje so lani tujci zagotovili 30 odstotkov vseh nočitev. Pri oglaševanju se bodo usmerili predvsem na tradicionalne trge, italijanskega in nemško govoreče. V ospredju bo trajnostni turizem, ki obmorski del turistične destinacije Portoroža in Pirana povezuje s solinami, podeželjem in spremljajočo gastronomsko ponudbo.
 

Težko leto za turizem

»Turizem ima za sabo težko leto, na našem območju smo doživeli 30-odstotni upad prihodkov, drugod je bilo še huje. Panoga si okvirno lahko finančno opomore v treh letih, največji izziv pa bo odliv kadra,« razmišlja 40-letni Valentin, ki ima za sabo bogate izkušnje v hotelirstvu. Delal je v portoroškem hotelu Kempinski Palace, Dolenjskih Toplicah, Casinoju Ljubljana, vodil je ljubljanska hotela Plaza in Mons; v zadnjega pa je pripeljal tudi verigo Four Points by Sheraton.

»Lansko poletno sezono so bili portoroški hoteli sicer polni, a je bilo trošenje turistov zelo omejeno. Letos pa se mi zdi, da bo drugače. Ko gledamo promenado in polne gostinske lokale, mislim, da lahko pričakujemo, da bodo imeli gostinci, ponudniki izletov in drugi, ki se ukvarjajo s turizmom, več od gosta. Tudi zato, ker je v enem letu od zaprtja razpoložljivih sredstev več, kar se lahko prelevi tudi v večjo turistično potrošnjo. Oktobra bomo videli, ali sem se motil,« doda. Trenutno so odprti predvsem manjši turistični ponudniki. Glavnina večjih hotelov napoveduje odprtje konec meseca ali na začetku junija.


 

Ukvarjanje s prepoznavnostjo

Med cilji, ki si jih je v novi vlogi postavil, poudarja povezovalni in promocijski vidik ter širitev članstva. Pri tem računa tako na manjše ponudnike kot turistične agencije, ki so v njihovem združenju premalo zastopani. Glede organizacijske oblike, glede katere je bilo v zadnjem času nekaj polemik, pa meni, da je ustrezna taka, kakršna je. »V svojem programu na razpisu za direktorja sem poudaril, da Portorožu gotovo manjka tisto, kar bi ga naredilo prepoznavnega in ga razlikovalo od drugih podobnih destinacij. Kaj bi to lahko bilo, mora biti stvar dialoga med deležniki in o tem se moramo začeti pogovarjati,« pojasnjuje.

Po njegovih besedah je Portorož še vedno preveč odvisen od glavne poletne sezone, potem pa žal zamre. Čeprav imamo zelo ugodno klimo, ki je primerna za turistični obisk tudi v drugih delih leta, to ni izkoriščeno. »Še vedno mi ni jasno, zakaj je toliko nasprotovanja golfu, ki je lahko tudi okoljsko sprejemljiva dejavnost,« navede primer. Ob tem pripomni, da namerava vedno prisluhniti tudi lokalnemu prebivalstvu, ki so zelo pomemben element turističnega razvoja kraja.
 

Ljubljana je lahko zgled

Piransko občino, ki je bila nekoč vodilna po številu prenočitev v državi, je v zadnjih letih (če ne štejemo lanskega) prehitela Ljubljana. »Dobro poznam ljubljanski turizem, saj sem bil tudi član sveta tamkajšnjega turističnega zavoda, in ta ima zelo močno podporo občine in župana. Narejeni so bili veliki koraki pri prostorskem razvoju in ureditvi mesta. Portorož in Piran bi prav tako potrebovala močno investicijsko injekcijo. Konec koncev je turizem glavni delodajalec v občini. Naslednji korak pa je ustrezno nagovarjanje posameznih segmentov turistov, ne le klasičnega poletnega gosta, ampak tudi tistega, ki je prišel na aktiven oddih, velnes, kongres ali pa ga zanima gastronomija oziroma športni in kulturni dogodek,« našteje. Hkrati še opozori, da gre pri tem za tek na dolge proge.