Neomejen dostop | že od 9,99€
Pozno ponoči so na Inštitutu 8. marec slovesno potrdili milijon zbranih podpisov za varen in dostopen splav v Evropi. Cilj, ki se je aprila, ko so začeli iskati podporo za uresničitev ene temeljnih človekovih pravic, zdel skorajda nemogoč, je dosežen. V Evropi 20 milijonov žensk nima dostopa do varnega splava.
S pobudo Moj glas, moja izbira (My Voice, My Choice) za varno in dostopno prekinitev nosečnosti v Evropi je Inštitut 8. marec začel aprila letos. Junija so prestopili magično mejo pol milijona zbranih podpisov in hkrati presegli minimalni prag števila podpisov v najmanj sedmih državah Evropske unije. Čeprav je cilj zdaj dosežen, aktivistke in aktiviste čaka še kar nekaj dela.
Kot je povedala direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, morajo zbrati še 200.000 podpisov, če bi bil kateri od tistih v okviru »prvega milijona«, neveljaven zaradi nepopolnih ali napačnih podatkov.
»Nobeden od nas ni pričakoval, da bo zbiranje podpisov tako težka stvar. Resda smo v prvih mesecih od vsepovsod poslušali, da je nemogoče, da nam uspe, ker gre za tako velik podvig. A s trmo naše slovenske ekipe in tudi s podporo posameznikov, ki so se nam pridružili v boju – od Severine in Marka Ruffala do nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame –, se je zgodilo neko gibanje najrazličnejših ljudi,« je po zbranih milijon podpisih povedala Nika Kovač. Poudarila je, da je največja vrednost to, da so po vsej Evropi vzpostavili terenske skupine, ki jih je koordiniral slovenski inštitut.
Kljub temu je olajšanje po skoraj enoletnem garanju kratkotrajno, saj jih čaka še veliko dela. »Ko zbereš milijon podpisov, morajo vsi ti podpisi na ministrstva za notranje zadeve posameznih držav. Tam vsakega preverijo, in če se zgodi, da je bilo kar koli narobe izpolnjeno, če je bila vpisana napačna številka osebne izkaznice ali kaj drugega, jih zavrnejo. Zato smo dobili priporočilo evropske komisije, da jih moramo za vsak slučaj zbrati še dodatnih 200.000,« je še dejala Kovačeva.
Januarja, februarja in v delu marca bodo tako nadaljevali zbiranje in hkrati ozaveščali ljudi o tem, kako pomembna je pravica do varnega in dostopnega splava. Ko bodo zbrali vse potrebne podpise, jih bodo nesli v evropski parlament in tako »prisilili« evropske poslanke in poslance, da se pogovorijo o njihovem predlogu. Odločitev, na kakšen način bodo obravnavali evropsko pobudo, bo nato na strani poslancev.
Pobuda je potrebovala milijon podpisov v najmanj sedmih državah članicah Evropske unije. Da bi jim uspelo do tega priti čim prej, so se pri Inštitutu 8. marec povezali z različnimi organizacijami v drugih državah, med drugim v Španiji, na Poljskem in v Franciji.
»Pomanjkanje dostopa do splava v številnih delih Evrope ne pomeni le tveganja za telesno zdravje žensk, temveč tudi neupravičeno ekonomsko in duševno breme za ženske in družine, pogosto za tiste na družbenem obrobju, ki si ga najtežje privoščijo. Dobro je dokumentirano, da se število splavov ne zmanjša, če se reproduktivno zdravje obravnava kot razkošje. S tem se ženske zgolj sili v nevarne splave,« so zapisali pobudniki gibanja.
»Zaradi pomanjkanja dostopa do varnega splava je izgubljenih ali ogroženih veliko življenj in možnosti preživljanja. To se mora končati. S to evropsko državljansko pobudo bomo prešli na pravičnejšo politiko, ki bo bolj sočutno in konkretno izražala naše evropske vrednote,« so še dodali.
Nika Kovač je ob velikem uspehu povedala, da je do enega milijona podpisov uspelo zelo malo evropskim pobudam in da je po njenem mnenju velika vrednost njihove pobude v tem, da se je en milijon ljudi iz cele Evrope izreklo glede konkretne zelo pomembne teme: »Slovenijo smo obenem postavili na zemljevid kot eno izmed držav, ki se zares postavi za druge. Ugotovili smo tudi, da obstaja v družbi zelo veliko strinjanje glede reproduktivnih pravic.«
Evropsko komisijo bodo z milijonom zbranih podpisov (na 200.000 podlage) pozvali, da izda predlog za finančno podporo državam članicam, ki bi v skladu z notranjim pravom lahko omogočile varno prekinitev nosečnosti vsaki ženski v Evropi, ki še vedno nima dostopa do varnega in zakonitega splava.
Ta rešitev bi lahko bila v obliki mehanizma prostovoljnega sodelovanja, v katerega bi se države članice lahko vključile na lastno željo. Tiste, ki bi se vanj vključile, bi kot nadomestilo za to gesto solidarnosti prejele finančno podporo EU.
S pobudo, so poudarili pri iniciativi, ne pozivajo k usklajevanju zakonov in drugih predpisov držav članic niti vanje ne želijo posegati, temveč gre za uporabo podporne pristojnosti EU v skladu s pravili, določenimi v evropskih pogodbah.
V številnih evropskih državah je splav zakonit, kar pa ne pomeni, da je dostopen, zlasti zaradi ponekod razširjenega ugovora vesti – stanje je kritično med drugim na Hrvaškem in na Poljskem. Ponekod drugod, denimo v Avstriji in Nemčiji, splav ni brezplačen.
Kot je 24. aprila, ko so začeli zbirati podpise, dejala Petra Meterc z Inštituta 8. marec, bo s finančnim mehanizmom ženskam, vključno s prosilkami za azil, ki morda nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, omogočeno, da splav opravijo na ozemlju EU, in sicer tam, kjer je legalen.
Z zbranim enim milijonom podpisov se evropska komisija mora odzvati in odločiti, ali bo ukrepala glede zahteve.
Do enega milijona podpisov je od 110 evropskih pobud uspelo priti le desetim. V Sloveniji so zbrali 60.335 podpisov, potrebovali so jih (le) 5640. Prag zbranih podpisov so presegli v 15 državah. Zelo malo glasov je bilo zbranih na Češkem, Slovaškem, v Luksemburgu in Estoniji.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji