Zaskrbljeni, ker rešitev še ni

Ljubljana – Ob današnjem mednarodnem dnevu starejših v skupnosti socialnih zavodov (SSZS) znova poudarjajo, da je dostopnost storitev dolgotrajne oskrbe ključen razvojni problem slovenske družbe, ki se izredno hitro stara. Po raziskavah samo vsak četrti starostnik, starejši od 75 let, teh storitev ne bo potreboval, pri vsakem desetem pa bodo stroški potrebnih storitev in pomoči poleteli v nebo.

Premalo denarja za starejše iz prihodnjih proračunov

Vlada je kljub rekordnemu proračunu spet pozabila na starejše, hkrati pa v zadnjih izjavah v vse bolj oddaljeno prihodnost prelaga sistemsko ureditev dolgotrajne oskrbe, opozarja Jaka Bizjak, sekretar SSZS. »Iz predlogov proračunov za prihodnji dve leti je boleče jasno, da vlada za vlaganja v nujno krepitev zmogljivosti za storitve, namenjene starejšim, namenja premalo denarja. Čeprav kritično primanjkuje postelj v domovih za starejše, je že dejstvo, da ne bomo dobili nobenega novega javnega doma,« pravi Bizjak.

Dodaja, da je letos že več bolnišnic opozorilo ministrstvo na nepremostljive težave pri urejanju odpustov starostnikov. Prejeli pa so odgovor, da novih zmogljivosti ne načrtujejo, ker bo problematiko rešil zakon o dolgotrajni oskrbi. »A zadnje izjave predsednika vlade kažejo, da na sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi v tem mandatu ne moremo resno računati,« ugotavlja Bizjak.

Zaposlene ženske težko skrbijo za ostarele svojce

»Opozoriti je treba na zablodo snovalcev politik na področju dolgotrajne oskrbe, ki napovedujejo, da bodo problematiko rešili z deprofesionalizacijo, s krepitvijo oskrbe znotraj družine in v skupnosti. Te oblike pomoči so učinkovite samo v družbah z zelo nizko stopnjo zaposlenosti žensk za polni delovni čas, saj te večinoma prevzamejo skrb za ostarele sorodnike,« navaja Bizjak.

V Sloveniji imamo eno najvišjih stopenj zaposlenosti žensk, poudarja, kar pomeni, da bo precej manj družin lahko skrbelo za ostarele. Prav tako slovenski starostniki pogosto živijo v prevelikih stanovanjih in hišah, kjer jim lahko že malo resnejše zdravstvene težave in nekaj stopnic onemogočijo vsakdanje življenje. »Ni se mogoče izogniti vtisu, da slovenska država stavi na oskrbo znotraj družine samo zato, ker je to za proračun ugodneje, manj pa jo zanima, ali je to primerna rešitev glede na dejanske potrebe starostnikov in zmožnosti njihovih bližnjih,« je še dodal Bizjak.