Zasébno

Na prvi pogled je beseda zasebno videti izolirana; za sebe, kot to pravi etimologija. Osebno mi je bolj všeč sinonim privatno, ki je iz latinskega privatus (zaseben, torej tisti, ki ni v pristojnosti rimske republike). Pojavlja se od 18. stoletja, Maks Pleteršnik jo v svojem slovarju označuje kot novo knjižno. Izraža nanašanje na last posameznika in ne na družbeno skupnost. Torej tisto, kar ni vsem na očeh, pa vseeno ni čisto intimno. Všeč mi je zasebno povedati svoje mnenje, težje ga izražam javno. Nekateri opravljajo svoj zdravniški poklic zasebno, čeprav imajo morda koncesijo. In za čas dopustov: Zasebno iskati namestitev je včasih precej ceneje kot s pomočjo agencije.

Še nikoli nisem slišal, da bi kdo, pa čeprav zasebno, stopnjeval zasebno. Si predstavljate, kako bi bilo lahko nekaj zasebneje ali najzasebneje?

In čisto zasebno, šolstvo je prav vse javno, čeprav obstaja tudi zasebno. Prav slednjega bi lahko bolj upoštevala tudi naša vlada, in to javno, čeprav morda zasebno podpira delovanje zasebnega tako kot javnega. Jaz osebno zasebno rad pišem pravljice, čeprav jih ne pokažem javno. Včasih kdo javno zagovarja nesmisel, čeprav ga zasebno nikoli ne bi. In na koncu čisto privat, na štiri oči, zasebno ali javno, naj bo ustavnopravno.

Beseda zasébno na portalu Fran.

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Metod Čepar.