Zaščita zaradi cepljenja prepreči hujši potek bolezni

Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb s sars-cov-2 pri cepljenih je bilo 12. avgusta (za takrat so zadnji podatki) do zdaj najvišje in je znašalo 22; pri necepljenih pa 139. Iz statistike ni razvidno, kdaj so bili okuženi cepljeni, a se postavlja vprašanje, ali učinki cepiv popuščajo in kako kmalu bodo potrebni poživitveni odmerki.



Na 100.000 prebivalcev se je v povprečju od 5. do 12. avgusta z novim koronavirusom okužilo 2,78 cepljenega Slovenca in 10,77 necepljenega. Potrjenih okužb pri zaščitenih s cepljenjem do 3. februarja 2021 ni bilo, v zadnjem opazovanem tednu so bile med cepljenimi proti covidu-19 tri hospitalizacije zaradi resne akutne okužbe dihal. Doslej so v bolnišnice sprejeli 70 ljudi, ki so bili že cepljeni, v istem obdobju pa je hospitalizacijo potrebovalo 3144 necepljenih. Bi lahko morda iz nanizanih podatkov sklepali, da moč cepiv slabi?
 

Krive so mutacije virusa

Roman Jerala s Kemijskega inštituta pravi, da vzrok za opisane razmere tiči v različici delta, ki je precej bolj kužna od izvorne različice, proti kateri so bila cepiva pripravljena in testirana pred odobritvijo za uporabo. »Za različico delta je značilno, da se precej hitreje razmnožuje, kar je po mojem mnenju vzrok za zaščito cepiv.

Več mesecev po cepljenju raven protiteles v serumu pogosto pade, kar pomeni, da imunski sistem ne more nevtralizirati virusa takoj ob okužbi, ampak je potrebnih nekaj dni, da spominske in dolgožive plazemske celice, ki so nastale ob cepljenju, proizvedejo dovolj visoko učinkovitih protiteles, ki nevtralizirajo virus. Med tem časom se virus hitro razmnožuje in lahko povzroči simptome, dokler ga ne ustavijo protitelesa.«

Ključno pa je po besedah Jerale, da zaščita zaradi cepljenja prepreči hujši potek bolezni in skrajša njeno trajanje. »Cepljeni ljudje, če se že okužijo, so krajši čas kužni, količina virusov pa se pri njih hitreje zmanjša. Čeprav še nimamo na voljo dovolj zanesljivih podatkov, menim, da bodo tisti, ki so bili cepljeni pred krajšim časom (ali se bodo cepili zdaj, vendar le hitro, da se prej ne okužijo), bolj zaščiteni tudi pred okužbo z različico delta.«
 

Cepljenje za lažji potek bolezni

Andrej Trampuž, infektolog iz Berlina, je pred dnevi za oddajo Ultrazvok za Radio Prvi dejal: »Cepiva so visoko učinkovita za vse različice, da preprečijo hude in smrtne poteke bolezni. Resda ne preprečijo popolnoma vseh infekcij, a te so pri cepljenih blage in niso smrtne. Zato sem optimist. Poleg tega lahko z novo tehnologijo cepivo prilagajamo in ga za prihodnost verjetno celo izboljšamo.«

V Nemčiji je od 1. februarja do 1. avgusta 2021 za covidom-19 zbolelo 8715 cepljenih. Od popolnoma cepljenih ni bilo treba v bolnišnico nikomur od mlajših od 18 let. V starostni skupini od 18 do 59 let je bilo 114 primerov treba zdraviti v bolnišnici, med starejšimi od 60 let pa 694 primerov. Po podatkih Inštituta Roberta Kocha je bilo v tem obdobju popolnoma cepljenih 44.093.088 ljudi, kar pomeni, da pojav okužb med cepljenimi še ni velik problem.

Pri tem je treba vedeti, da je imunski sistem starejših ljudi slabši in se ne odzove tako močno na cepiva, pravijo strokovnjaki. Slabši učinek cepiva je lahko tudi posledica napačnega ravnanja z njim – shranjevanja pri nepravilni temperaturi in podobno.
Kot je dejal že Jerala, pa lahko učinkovitost cepiv zmanjšajo tudi nove virusne mutacije. Zato bi lahko kmalu priporočili še tretje cepljenje s prilagojenim cepivom, a študije v zvezi s tem še potekajo.