Zaradi višjih plač občine ob 20 milijonov

Ljubljana – »Lani so nas kar dobro okrog prinesli: najprej so nam priznali višjo povprečnino, nakar smo se soočili z višjimi stroški zaradi dviga plač javnih uslužbencev,« je poslovanje občin na primeru Litije po seji predsedstva Združenja občin Slovenije (Zos) za Delo komentiral njen župan Franci Rokavec. Ker povprečnina in plače niso edina točka, na kateri se razhajajo stališča vlade in županov, bo jesen, ko jih bodo poskušali poenotiti, očitno spet vroča.

Litija je po zadolženosti v vrhu slovenskih občin, »zapovedane« višje plače javnih uslužbencev pa so jo stale dodatnih 370.000 evrov. »Kje jih vzeti drugje kot v občinskem proračunu?« se sprašuje Rokavec.



Če drži, kar v nasprotju z analizo ministrstva za javno upravo (Mju) trdijo na Zosu, dvig plač javnih uslužbencev v resnici ni bil vštet v povprečnino za leto 2019. Dogovor o njeni višini so občine z vlado podpisale konec lanskega leta. Po pol leta so na Mju »izmerili« učinke dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja. Ugotovili so, da naj bi odhodki občin zaradi višjih plač znašali 19,6 milijona evrov in da je bil del povprečnine temu tudi namenjen. »Ne,« pravi predsednik Zosa Robert Smrdelj, »ta znesek je treba v letošnjo povprečnino všteti dodatno.«

Stroški občin v nebo

Občine na leto dobijo 150 milijonov evrov denarja manj, kot imajo stroškov. »Da nobena občina še ni bankrotirala, gre pripisati temu, da se sredstva preusmerjajo z vzdrževanja in nujnih investicij na tekočo porabo, stanje infrastrukture pa se v občinah nenehno slabša,« pojasnjuje Smrdelj.

Župani od države pričakujejo, da s povprečnino krije dejanske stroške občin in ne povprečnih stroškov zadnjih štirih let. Za to je glede na makroekonomsko stanje v državi skrajni čas, pravijo.

Zos je na seji obravnaval izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog v 2020 in 2021, ki so ga opravili na ministrstvu za finance. Občine, združene v Zosu in v Skupnosti občin Slovenije ter v Združenju mestnih občin, so si enotne, da izračun Mf ne drži, ker da ne zajema vseh stroškov dela. Če naj osnovo za določitev povprečnine predstavljajo dejanski stroški v 2018, ki po izračunih občin zanašajo 631 evrov na občana, bi občinam v 2020 pripadalo 659,44 evra povprečnine, v 2021 pa še 9,30 evra več. Za primerjavo: povprečni stroški občin za štiri leta nazaj znašajo 588 evrov. »S tolikšno povprečnino bi imele občine stroške, predvidene v naslednjih dveh letih, krite, zatrjuje Smrdelj. Enotna pogajalska izhodišča o višini povprečnine za 2020 in 2021 bodo župani vladi predstavili jeseni.

Previdno s formulo za primerno porabo!

Že zdaj pa jo pozivajo, naj bo previdna, ko bo izboljševala formulo za izračun primerne porabe občin, ki sloni na »cestah in površinah«. Sedanji predlog je za občine nesprejemljiv, saj z njim – tako Smrdelj - pridobijo »močne, predvsem mestne občine, šibke občine z ogromno cestami pa izgubijo«. Za župane tudi ni sprejemljiv dvig meje zadolževanja občin le za en odstotek – z 8 na 9 odstotkov. Tak predlog povečanjea je zanje »absolutno preskromen«. Dlje časa že se zavzemajo za možnost, da bi se občine lahko zadolžile za 12 odstotkov proračuna, saj da je dolg občin v strukturi javnega dolga zanemarljiv. Za primerjavo: slovenske občine so zadolžene za dobrih 850 milijonov evrov, država za 32 milijard evrov. Za še sprejemljivo mejo zadolževanja ocenjujejo 10-odstotni prag. Z »nekoliko sprostitve«, pravi Smrdelj, bi nam namreč lažje izvajali razvojne projekte.