Zaradi toče prisiljeni v predčasno trgatev

»Za vinogradnike je to najslabši možen čas za točo. Julija si trta še lahko opomore, zdaj pa listi ne bodo več zrasli,« je povedala Mojca Mavrič Štrukelj, svetovalka specialistka za vinogradništvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. Toče in nevihte so uničevale pridelek tudi v Posavju, na Bizeljskem in v Semiču v Beli krajini.

Vinogradniki so včeraj nadaljevali oglede prizadetih vinogradov in ugotavljali škodo po ponedeljkovi toči. Ta je v Vipavski dolini poškodovala približno 300 hektarov vinogradov med Kromberkom, Lokami, Ajševico, prek Šempasa do Dornberka in Zalošč. Posamezni vinogradi so poškodovani od 20- do 90-odstotno, je ocenila Mojca Mavrič Štrukelj. »Nekatere kmetije so precej prizadete. Kmetje bodo zgodnje sorte zdaj takoj potrgali, večja težava so srednje in pozne sorte, ki še niso dovolj zrele. S sredstvi proti gnilobi ne bo mogoče vsega reševati, saj morajo kmetje spoštovati kadenco do trgatve,« je dodala.

Torkova burja v dolini je sicer prišla kot naročena, saj je posušila grozdje. A je naravni protiukrep učinkovit zgolj v vinogradih, ki niso močno prizadeti. »Suho vreme bi pripomoglo k temu, da bi kmetje lahko opazovali in ukrepali, če je treba.« Toda vinogradniki prav dolgo ne morejo računati na to; ob koncu tedna je namreč napovedano deževje.

Kjer je klestila toča, bodo predčasne trgatve

»Na območjih, kjer je klestila toča, bodo imeli zaradi poškodovanega grozdja predčasne trgatve, čeprav je grozdje zdaj zrelo od 50- do 70-odstotno,« je povedal enolog Jure Grubar iz Kmečke zadruge Krško. V Posavju, na Bizeljskem in v Sremiču, kjer imajo okoli 1450 hektarov vinogradov in kjer v Kmečki zadrugi Krško v povprečju sprejmejo okoli 1500 ton grozdja na leto, se je spomladi napovedovala odlična sezona, podobna lanski, ko so pobrali 2100 ton grozdja.

Nato so toče in nevihte, ki so se razbesnele na posameznih predelih, uničevale pridelek. Ujme so doslej poškodovale okoli petino grozdja, kar pomeni, da bodo imeli povprečno letino. Toda problem ni le uničeno grozdje, ob vlagi in visokih temperaturah se razvijejo bolezni, tako da je po novem v naših krajih tudi plodovna vinska mušica, je povedal Grubar in opozoril: »Toča poškoduje tudi trte, tako da bo slabša letina še prihodnje leto, morda tudi leto zatem.« Z grozdjem, ki je poškodovano in ga je morda napadla bolezen, je zahtevnejše tudi kletarjenje. Že zdaj pa je gotovo, da bodo v Posavju, na Bizeljskem in v Sremiču, kjer se med rdečimi vini ponašajo predvsem z modro frankinjo in žametno črnino, letos imeli trgatev kasneje kot običajno.

Zaradi hladnega maja bo grozdje zrelo kasneje

V Kmetijski zadrugi Metlika, kjer iz lastnih vinogradov in vinogradov 120 članov in kooperantov iz Bele krajine sprejmejo od 500 do 700 ton grozdja, se bodo letošnje vinogradniške sezone spominjali kot posebne. »Imeli smo precej težav z vremenom in določenimi boleznimi na nekaterih sortah,« je dejal Andrej Škof, vodja vinske kleti. V vinorodnem okolišu je trikrat klestila tudi toča, zadnjič v ponedeljek na območju Vidošičev, Drašičev in Krmačine ter na Hrvaškem. »Grozdje je tik pred trgatvijo, zato je škoda zdaj bistveno večja kot ob zadnji toči konec julija,« je pojasnil Škof.

Na vinogradniških legah, kjer ni bilo toče, je grozdje zdravo in zori, vendar je pri dozorevanju nekajdnevni zamik v primerjavi s preteklimi leti. Vzrok za to je nenavadno hladen maj. Količinsko bo letošnja trgatev manjša kot lanska, pravijo na območju, kjer iz sort modra frankinja, žametna črnina in v manjši meri portugalke, šentlovrenke in gamaya sestavljajo metliško črnino PTP. »Trenutne razmere v vinogradih kažejo, da so za zdaj še zelo dobri pogoji in zdravstveno stanje grozdja za pridelavo odlične metliške črnine,« se je razveselil Škof. »Seveda bo treba počakati na konec trgatve in upajmo, da nas ne bo še kaj presenetilo.«

Kljub vremenskim ekstremom kakovostna letina

V Mariboru je bila letos zima mila in s padavinami bolj skopa, pomlad pa zgodnja. Maja so trte ob visokih temperaturah hitro odgnale, kasneje pa zaradi hladnega zraka obstale v razvoju. Sledilo je hladnejše obdobje z nekaj padavinami, septembra pa lahko poročamo o najbolj vročem letu v zadnjem obdobju. »Za seboj imamo ekstremno pridelovalno leto. Na eni strani nizke temperature in potem visoki ekstremi. Ta krivulja temperatur in padavin močno niha,« je pojasnila Simona Hauptman, svetovalka specialistka za vinogradništvo in razvoj podeželja na KGZ Maribor.

V Podravju že potekajo prve trgatve. Simona Hauptman je pojasnila, da mariborski konec s širšo okolico z dozorevanjem teden dni zaostaja za ormoškim, kjer bodo imeli trgatve prihodnji teden. »Začeli bomo s trgatvami sort, ki so primerne za penine, in seveda z ranimi, srednje poznimi in poznimi sortami. Naslednji teden bomo uradno odprli trgatve tudi v Mariboru in širši okolici,« je dodala.

Po ocenah bodo letos trgatve v povprečju dvanajst dni pozneje kot lani. Če si želi vinogradnik pridelati vino z zmerno vsebnostjo alkohola, do 12,5 odstotka, mora grozdje potrgati nekoliko prej. Če pa hoče krepko, bogato vino, bo trgatev bolj pozno. Simona Hauptman nam je zaupala, da je letošnje pridelovalno leto po količini povprečno, po kakovosti pa zelo dobro: »Grozdje je zdravo, napeto in v fazi močnega dozorevanja.« Vinogradnikom je v prihodnjih treh tednih, ko se bodo vrstile trgatve, zaželela suho in lepo vreme. To bo namreč ključno za dobro kakovost grozdja.