Zaradi slabih razmer zaposleni odhajajo

Kadrovska stiska tako v sodstvu kot v zaporskem sistemu ni nič novega, na kar zadnje dni vse aktivneje opozarjajo v Sindikatu delavcev v pravosodju (SDP). Njihov predsednik Tomaž Virnik pa med drugim izpostavlja tudi slabe plače, pri pravosodnih policist celo podplačane delavce.

»Eden izmed poglavitnih vzvodov za zagotovitev delovanja pravne države, kar tudi v Republiki Sloveniji predstavlja enega temeljih ustavnih postulatov, je zagotovo učinkovito delovanje pravosodnega sistema, katerega osrednji podporni steber je oziroma bi nedvomno moralo biti slovensko sodstvo,« se začne kritično pismo, ki ga je v imenu sindikata podpisal Virnik.

Sindikat se tako pridružuje sklepu, da je treba za ureditev in normalizacijo kadrovskih razmer v pravosodju prizadevanja usmeriti ne samo v dvig minimalne plače, ampak tudi v prenovo celotnega plačnega sistema in odpravo nesorazmerij pri vrednotenju delovnih mest v sodstvu, ki se kažejo v tem, da zaposleni, ki opravljajo po vsebini in zahtevnosti enake ali vsaj primerljive naloge, prejemajo nižje plače od zaposlenih drugje v javnem sektorju. Kot med drugim opozarjajo, »je kadrovska situacija na slovenskih sodiščih kritična, v notranjih krogih že dolgo ni več skrivnost«.

Pod minimalno plačo

V luči navedene kadrovske stiske je težko razumeti ravnanja posameznih sodišč, kot so zapisali, ki zaposlenim, ki so jih opisane razmere prisilile v odhod in iskanje boljše zaposlitve, ne izdajajo priporočil ali soglasij za premestitve, namesto ustvarjanja privlačnejšega delovnega okolja pa v nekaterih primerih celo zaostrujejo interne akte o evidentiranju prisotnosti, normativih za delo in podobno. Posamezna (zlasti višjestopenjska) sodišča so pri tem k sreči svetle izjeme.

Tomaž Virnik, predsednik SDP, je izpostavil slabe plače in kadrovsko stisko. FOTO: Jure Eržen/Delo

Pri tem ponovno opozarjajo tudi na problematiko slovenskega zaporskega sistema, ki je prav tako nepogrešljiv segment za doseganje učinkovitosti delovanja slovenskega pravosodja in pravne države. »A se žal tudi tu odvija podoben scenarij kot v sodstvu. Pomanjkanje kadra, zlasti pravosodnih policistov, je že kronično in so zato vseskozi primorani opravljati ogromno nadurnega dela, pri čemer je delovno mesto novozaposlenega pravosodnega policista kandidata uvrščeno v 18. plačni razred in torej zaposlenemu ne obljublja niti zakonsko predpisane minimalne plače.«

Obetajo se zakonske spremembe

Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so potrdili, da se že dlje časa soočajo s pomanjkanjem kadra, še posebej pravosodnih policistov. »Trenutno je zaposlenih skupno 577 pravosodnih policistov, od tega 551 pravosodnih policistov za nedoločen čas in 26 pravosodnih policistov kandidatov, ki jih zaposlujemo za določen čas. V teku so tudi zaposlitvenih postopki za 28 novih pravosodnih policistov kandidatov.«

Zaposleni v zaporih so preobremenjeni in malo plačani. FOTO: Aleš Černivec/Delo

Z namenom reševanja kadrovskih težav je v zakonodajnem postopku sprememba zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki med drugim naslavlja težavo zaposlovanja pravosodnih policistov: odpravlja pravosodnega policista kandidata. »Ključni doprinos novele zakona je med drugim sprememba pri načinu zaposlovanja pravosodnih policistov. Z zadnjo novelo je bila v zakon dodana možnost zaposlovanja kandidatov za pravosodne policiste, ki se je v praksi izkazala za neustrezno. Kandidati se namreč zaposlijo za določen čas in so do zaključka usposabljanja uvrščeni v 18. plačni razred. Po uveljavitvi novele zakona bo ponovno omogočeno zaposlovanje v pravosodni policiji na način, ki je veljal pred zadnjo novelo zakona, s čimer se bodo na novo zaposleni pravosodni policisti uvrstili v 24. plačni razred,« so nam pojasnili.

Kot še pravijo, aktualne težave rešujejo v konstruktivnem duhu in tudi na splošno sodelovanje uprave s sindikatom ocenjujejo kot dobro, saj se predstavniki sindikata in vodstva redno sestajajo z namenom reševanja aktualnih vprašanj.

Na koncu pisma, s katerim sindikat pristojne in javnost opozarja na slabe razmere, se sprašujejo, ali »so v ozadju močnejši interesi tistih, ki si želijo, da je slovensko sodstvo čim manj učinkovito«.