Stavka za plačilo obremenitev in za vzpostavitev razmerij

Večina zaposlenih v vzgoji in izobraževanju podpira za 9. marec napovedano stavko, je pokazalo enotedensko opredeljevanje v 731 zavodih. Glasovalo je 40.728 uslužbencev, za 37.248 oziroma 91,4 odstotka, proti pa 3481 (8,6 odstotkov).

Ta izrečena plebiscitarna volja je posledica nespoštljivega odnosa oblasti in glas za vrnitev osnovnega dostojanstva zaposlenih, je prepričan Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza. Na šolskem ministrstvu odločitev obžalujejo in se jih zdi to ravnanje v danih razmerah nepotrebno.

»Nezadovoljstvo je bilo splošno, kljub temu pa so nas rezultati glasovanja presenetili. Gre za odnos oblasti do zaposlenih in vseh skrajnih naporov, ki jih kljub tveganjem demonstriramo, da ostajajo vrtci in šole odprti. Ne dobimo niti toliko spoštovanja, da bi se vsaj na dostojen način pogovarjali z nami,« je strnil Štrukelj in poudaril, da se je vabilu Sviza, ki ima v vrtcih, šolah in zavodih dobrih 32.000 članov, na opredeljevanje o splošni stavki odzvalo tudi precej delavcev, ki niso sindikalno organizirani.

Najbolj odločno so stavko podprli v vrtcih, kar po Štrukljevem mnenju ni naključje, saj so bile vzgojiteljice in pomočnice izrazito izpostavljene tveganju, zaradi pomanjkanja kadra, vsled številnih bolniških in karanten, pa tudi zelo obremenjene.

Zahtevi, o katerih se želijo pogovarjati s predstavniki vlade, sta dve: doseči želijo takojšnjo sklenitev sporazuma o ustreznem ovrednotenju in plačilu dodatnega dela, ki ga zaposleni v vzgoji in izobraževanju opravljajo v izrednih razmerah epidemije, k čemur pozivajo že več kot eno leto, druga zahteva pa je povezana z vzpostavitvijo plačnih razmerij.

Podatki ministrstva za javno upravo, ki smo jih objavili včeraj, kažejo, da so prav javni uslužbenci plačne skupine D, kamor spadajo visokošolski učitelji, učitelji v osnovnih in srednjih šolah ter vzgojitelji, med tistimi, ki so jim v zadnjih šestih letih plače najmanj zrasle. Povprečna mesečna mediana plač (srednja vrednost, pol zaposlenih ima višjo, pol pa nižjo) se je od leta 2015 do 2021 zvišala za približno četrtino, kar je neprimerljivo manj kot pri vojakih (76 odstotkov), policistih (skoraj 72 odstotkov) ali medicinskih sestrah in babicah (55 odstotkov, brez upoštevanja novembrskega zvišanja).

»Vlada je enotni plačni sistem razbila na prafaktorje in metodično uničila razmerja, na škodo zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi. Tri dejavnosti, ki pomenijo boljšo kakovost življenja, sistematično tiščimo navzdol. Oblast je dopustila, da so se razlike izrazito povečale v odnosu do drugih. Ne živimo več na istem planetu,« je komentiral glavni tajnik Sviza.

Sstavko so najbolj odločno izglasovali zaposleni v vrtcih, ki so bili v času epidemije covida-19 izrazito izpostavljeni tveganjem. FOTO: Jure Eržen/Delo

Deveti marec bo prvi dan stavke, ni pa nujno, da tudi zadnji – lahko, da s prekinitvami, a trajala bo vse do sklenitve stavkovnega sporazuma. Upajo, da bo vlada prevzela odgovornost in se prej dogovorila z njimi, saj, kot se je izrazil Štrukelj, vsaka stavka boli, se jo čuti in je motnja normalnega toka življenja. »Žogica je na nasprotni strani igrišča. Kar nas zadeva, se lahko pogajanja začnejo ta trenutek. Mi si prizadevamo, da si izborimo prostor za pogajalsko mizo, ker nas vlada brutalno ignorira.« Pričakujejo, da bodo oblasti z njimi ravnale kot z ostalimi.

»Splošna preobremenjenost na vseh nivojih«

Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so se odzvali, da odločitev Sviza obžalujejo, saj so pogajanja v okviru vladne pogajalske skupine še v teku. »Hkrati se nam zdi to ravnanje v danih razmerah nepotrebno. Splošna preobremenjenost je prisotna na vseh nivojih družbe, tega se vsi zavedamo,« so zapisali in dodali, da so z vodstvi vzgojno izobraževalnih zavodov redno v dialogu pri reševanju izzivov povezanih s covid ukrepi.

Prisluhnili so jim in se odzvali, tako z dodatnimi zaposlitvami kot izplačili dodatkov v času razglašene epidemije. Omogočili so vključevaje študentov, sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, pa tudi dodatna dva milijona evrov za plačilo nadomeščanj. Izpostavili so, da je bilo od marca 2020 za ukrepe namenjenih 70 milijonov evrov, poleg tega pa med oktobrom 2020 in junijem 2021 tudi 149 milijonov evrov za dodatke zaradi epidemije.

»Trenutno dodatka za delo v rizičnih razmerah na podlagi 39. člena kolektivne pogodbe za javni sektor ni mogoče izplačevati brez razglašene epidemije,« so še odgovorili na ministrstvu.