Zamenjava v vrhu obveščevalne službe

Kar smo napovedali pred tednom, se je včeraj zgodilo. Marjan Šarec je izbral novega prvega človeka slovenskih obveščevalcev. Človek, ki naj bi mu zaupal to pomembno funkcijo, je Rajko Kozmelj. Nazadnje je bil programski direktor Ženevskega centra za demokratični nadzor nad oboroženimi silami Ljubljana, v preteklosti pa je bil zaposlen na notranjem ministrstvu ter slovenskem stalnem predstavništvu pri EU.

Novi šef obveščevalcev bo po naših informacijah predvidoma imenovan jutri. Včeraj smo pred objavo novice o njegovem nasledniku govorili s sedanjim direktorjem Slovenske varnostno-obveščevalne službe (Sova) Zoranom Klemenčičem, ki je bil, kot običajno, redkobeseden. »S predsednikom vlade sem v stalnih stikih,« je odgovoril na vprašanje, ali sta že opravila »vsebinski« pogovor o prihodnosti, na katerega je čakal, kot nam je povedal pred tednom. Klemenčiča sicer čaka služba inšpektorja na obrambnem ­ministrstvu. Tudi v strankah koalicije, pri katerih smo preverjali ali so z imenom novega šefa Sove seznanjeni, so bili s to kadrovsko izbiro seznanjeni iz medijev.


 

Menjava ni presenečenje

Vsakokratni menjavi politične oblasti ponavadi sledi menjava prvega človeka obveščevalcev. Sova spada neposredno pod premierov kabinet, v katerem načrtujejo pomembne spremembe varnostno-obveščevalnega sistema. Ena izmed osrednjih dilem bo zagotovo vprašanje, ali Sovi podeliti več pooblastil ter ali bo lahko nadzorovala oziroma s prikritimi ukrepi spremljala tudi slovenske državljane, ki niso povezani s tujino. Če se bo to zgodilo, bo na drugi strani nujno zagotoviti ustrezen nadzor ter večjo transparentnost dela obveščevalcev, so opozorili sogovorniki. Kot je razumeti iz Kozmeljevih nedavnih izjav ob primeru Andreja Šiška in njegove varde, je naklonjen širitvi pooblastil obveščevalnih služb. V nastopih je poudarjal, da »niso samo organi pregona tisti, ki skrbijo za varnost, ter da je treba gledati nanjo v širšem kontekstu. Za to je treba imeti orodja, ki bodo delovala pred organi pregona in zavarovala slovensko ustavno ­ureditev.«





V obveščevalno-varnostnih krogih in tudi zunaj njih razmišljajo o ustanovitvi službe za varstvo ustavne ureditve. Takšne, kot jo imajo druge države, denimo Nemčija, ki lahko uporabljajo prikrite metode delovanja zoper državljane. Kozmelj velja za strokovnjaka za boj proti radikalizaciji. Varnostne razmere v Evropi so se poslabšale in razpoloženje javnosti je tako zaradi strahu pred islamskim in desničarskim ekstremizmom morda bolj naklonjeno omenjenim spremembam na področju varnostno-obveščevalnega sistema, ki so nedvomno hkrati velik poseg v človekove pravice.

Vprašanje je, ali bo barvita in številna koalicija z Levico ob strani sposobna tudi v parlamentu prek spremembe zakonodaje podpreti ideje o teh spremembah oziroma o resnem prestrukturiranju varnostno-obveščevalnega sistema.
 

Bogate izkušnje

Kozmelj, ki bo januarja dopolnil 50 let, ima v žepu dve diplomi višje šole za notranje zadeve, predhodnice fakultete za varnostne vede. Prvo o analizi uporabe posebnih metod je spisal leta 1995, drugo sedem let kasneje o prikritih preiskovalcih. Leta 2007 je na fakulteti za državne in evropske študije magistriral iz zgodnjega opozarjanja na pojav novih psihoaktivnih snovi.



Na slovenski policiji se je zaposlil pred 20 leti, med drugim kot kriminalistični inšpektor, kasneje še na notranjem ministrstvu, evropski komisiji in slovenskem stalnem predstavništvu pri EU kot svetovalec za policijsko sodelovanje, terorizem in organizirani kriminal.

Branko Lobnikar, predavatelj na fakulteti za varnostne vede, pravi, da je Kozmelj verjetno eden izmed najkompetentnejših ljudi na tem področju, z mednarodnimi izkušnjami in na znanju utemeljenimi pogledi na varnost. Poleg tega, da je »zrasel v slovenskem nacionalnem varnostnem sistemu«, je med slovenskim predsedovanjem EU v Bruslju koordiniral področje varnosti, je naštel Lobnikar, ki je Kozmelja spoznal v okviru regionalne iniciative preprečevanja radikalizacije na Zahodnem Balkanu.



Ima sodobne poglede na zagotavljanje varnosti, je pravniško-policijsko konservativen, vendar hkrati promovira nove ideje, kako v družbi preprečevati kriminal,« je ocenil. Ima izkušnje s preiskovanjem kaznivih dejanj, diplomacijo ter analitičnim delom, kar naša obveščevalna dejavnost potrebuje, če želi sprejemati dobro varnostno strategijo, ki je zadnja leta umanjkala, je dodal sogovornik.

Kozmelj je nedvomno strokovnjak in njegovo imenovanje ne bo povzročilo tolikšnega razburjenja, kot je nastalo pri imenovanju svetovalca za področje nacionalne varnosti v premierovem kabinetu Damirja Črnčeca. Ob vprašanju, kdo bo imel več besede na področju nacionalne varnosti, so sogovorniki ocenili, da vsekakor svetovalec, ki je s predsednikom vlade vsak dan v stiku. Eden izmed razlogov za to, da se bo Šarec bolj naslanjal na Črnčeca, je tudi to, da je ta za zaščito njegovih interesov pred političnimi nasprotniki skrbel že med volilno kampanjo.