Zakon, ki ureja tudi vaš odnos z domačim ljubljenčkom

Državni zbor je prejšnji teden s 87 glasovi za in zgolj enim proti sprejel novelo zakona o zaščiti živali. V strokovnih krogih in civilni družbi spremembe doživljajo kot pomemben korak k izboljšanju dobrobiti živali, vseeno pa nekatere zadeve ostajajo odprte. Zbrali smo glavne novosti, ki bodo morda posegle tudi v vaš odnos z domačo živaljo.
 

Označevanje pasjih mladičev

Da bi preprečili preprodajo psov in nezakonito trgovino z njimi, ki je v EU in Sloveniji še vedno v razmahu, novela zakona določa, da je treba vse pasje mladiče, ki se skotijo v Sloveniji, označiti z mikročipom že v leglu, in sicer do osmega tedna starosti psa. Pri prodaji psov bo treba navesti podatke o mikročipu, če je pes starejši od osmih tednov, če je mlajši, pa podatke o mikročipu njegove matere. Doslej je veljalo, da mora biti pasji mladič označen najpozneje do tretjega meseca, kar je čas, ko je prvič cepljen proti steklini. Ker pa se lastništvo mladiča običajno menja že prej, je bila sledljivost tako označenih mladičev nazaj do legla omejena.


 

Prostovoljno čipiranje mačk

Če boste želeli dokazati lastništvo mačke, boste lahko to storili z odločitvijo za njeno označitev z mikročipom. Prostovoljno mikročipiranje je spodbuda k odgovornemu lastništvu mačk in zmanjšanju števila zapuščenih živali. Če mačka ne bo mikročipirana, bo veljala za prostoživečo. V tem primeru se jo bo lahko steriliziralo/kastriralo in vrnilo nazaj v okolje. Novela zakona omogoča tudi nekatere dodatne akcije lokalnih skupnosti za povečanje sterilizacije in kastracije, torej za zmanjševanje števila zapuščenih mačk v posameznih lokalnih okoljih.


 

Nevarni in pastirski psi

Z dopolnitvijo zakona se jasneje določa pravna podlaga, da se za psa, ki je nevaren, izda odločba v upravnem postopku. Z odločbo uradni veterinar oziroma druga uradna oseba uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin s pooblastili za odločanje v upravnem postopku ugotovi, da je pes nevaren, in to dejstvo vpiše v centralni register psov. Hkrati se določa pravna podlaga, da pritožba proti odločbi ne zadrži izvršitve. Z navedeno določbo se tako zagotavlja takojšnja izvršljivost odločbe, s čimer se prepreči ponovni ugriz oziroma napadalnost psa.

Za nevarnega psa velja tisti, ki je ugriznil človeka ali žival, pa tudi pes, ki kaže napadalno vedenje do človeka oziroma ga ni mogoče obvladati. Z že veljavnim predpisom so določene štiri izjeme, ko pes, ki ugrizne, ni nevaren, in sicer ko je ugriz posledica izvajanja službene dolžnosti policijskih ali vojaških psov, ko je ugriz posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom, ko je ugriz posledica ravnanja s psom med veterinarskimi posegi ter pri psih do devetih mesecev starosti, ki so v tem obdobju ugriznili enkrat.

Novost je ureditev statusa pastirskih psov, ki so obravnavani enako kot drugi službeni psi. To pomeni, da kljub ugrizu ne veljajo za nevarne, a le, če se ugriz zgodi v času varovanja črede na označenem ograjenem ali neograjenem pašniku (kjer je prisoten tudi pastir) ali pa med premeščanjem črede ob prisotnosti pastirja.


 

Prepoved privezovanja psov – z določenimi izjemami

Ta novost je sprožila največ razburjenja, a le zato, ker je bila vzeta iz konteksta. Pes mora biti še vedno privezan zaradi zagotavljanja varnosti na javnih mestih, na primer na sprehodu, med počitkom ali prenočitvijo na potovanju, med šolanjem ali pri veterinarju. Prav tako so še vedno dovoljeni privezi na kmečkih dvoriščih, kjer psi opravljajo nalogo varovanja premoženja. Čeprav obstajajo tudi drugi načini varovanja premoženja, je to še vedno slovenska tradicija, je zadnjo izjemo utemeljil kmetijski minister Jože Podgoršek.

Vodoravno vodilo, na katerem se privez giblje, mora biti dolgo najmanj pet metrov, privez pa mora psu omogočati najmanj štiri metre gibanja v obe smeri od vodila. Pred sprejetjem zakona so se v nekaterih medijih pojavile navedbe o prepovedi ovratnic ob privezu psov. Te seveda ostajajo dovoljene, a morajo biti široke, in ne na zateg, dovoljene so tudi oprsnice. Ovratnice, ki ob aktiviranju povzročijo električni šok, pa so po novem prepovedane.


 

Prepoved usmrtitve zdravih živali v zavetiščih

Zavetišča zdravih živali tudi po 30 dneh od namestitve v zavetišče ne bodo več smela usmrtiti. Doslej je bilo to dovoljeno, če živali ni bilo mogoče oddati novim lastnikom, a po besedah ministra Podgorška podatki kažejo, da je bilo takšnih primerov že doslej malo. V letu 2019 na primer pet, na leto pa v zavetišča pride okoli 10.000 živali.

Dodatno so določeni nosilci stroškov za oskrbo zapuščenih živali. Kot doslej bo veljalo, da bodo do 30 dni stroške oskrbe nosile občine, nato imetnik zavetišča, novost pa je, da bo od 120. dneva dalje stroške krila država.

​
 

Omejitev posedovanja eksotičnih živali

Strokovni svet za zaščito živali bo pripravil seznam dovoljenih in prepovedanih vrst. Slednje bodo lahko še vedno v živalskih vrtovih, doma pa jih ne bo več dovoljeno imeti. Dovoljene vrste bodo, denimo, tiste, ki ne bodo predstavljale nevarnosti za ljudi in biodiverziteto, je povzel minister Podgoršek. Znano je, da so nekatere vrste želv (rdečevratka, rumenovratka) tujerodne in močno invazivne, zato lahko ob izpustu v naravno okolje ogrozijo avtohtone domorodne vrste. Novela vsebuje prehodne določbe, ki omogočajo, da bodo lahko predstavniki živalskih vrst, ki se bodo znašle na seznamu prepovedanih, živeli do naravne smrti. Prepovedani pa bosta njihova obnovitev in razmnoževanje.