Zakon Janševe vlade na ustavno sodišče

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je na začetku leta opozarjala na več morda spornih rešitev zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2), nam je potrdila, da je zahtevala oceno ustavnosti delov devetih členov omenjenega zakona. To je storila na podlagi dveh inšpekcijskih postopkov, ki jih vodi.

»Po proučitvi določb ZPPDFT-2, ki se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov in bi jih moral uporabiti za sprejetje odločitev v inšpekcijskem postopku, je informacijski pooblaščenec, izhajajoč iz dosedanje prakse, primerljivih predpisov in splošnih standardov na področju varstva osebnih podatkov, ugotovil, da obstajajo resni in objektivni razlogi, ki kažejo, da zakonska ureditev obdelav osebnih podatkov s strani urada za preprečevanje pranja denarja, v določenem delu ni v skladu z ustavo,« je zapisala v zahtevi za oceno ustavnosti.

Tako sta inšpekcijski postopek, v katerem prijavitelj trdi, da obstaja neutemeljen sum o nezakonitih vpogledih v baze podatkov na zahtevo nekdanjega direktorja, kot inšpekcijski postopek, v katerem pritožnica od urada zahteva seznanitev z lastnimi podatki, do odločitve ustavnih sodnikov prekinjena. Ti bodo zdaj najprej morali pretehtati, ali je zakonska podlaga za obdelovanje osebnih podatkov urada za preprečevanje pranja denarja sorazmerna in ali posameznikom zagotavlja tudi ustrezno pravno varnost in predvidljivost.

Ignorirali svarila

Pri informacijskem pooblaščencu so že ob sprejemanju zakona poudarjali, da naloge urada za preprečevanje pranja denarja sicer predstavljajo ustavno dopusten cilj za posege v pravico do varstva osebnih podatkov, a po njihovem mnenju sedanje zakonske rešitve vendarle omogočajo čezmerno poseganje države v to pravico. »Z vidika ustave je nujno, da zakon določi, kaj urad določno sme storiti s podatki, kako jih sme obdelovati in da ne zadošča urejanje obdelave s splošnimi vsebinsko nedoločnimi normami,« še trdijo.

Opozorila informacijske po- oblaščenke in tudi parlamentarne zakonodajno-pravne službe, da so pooblastila urada neomejena in na zalogo, je pred sprejemanjem zakona Janševa koalicija označevala kot »spine« in poskuse onemogočanja večje učinkovitosti urada, ki ga je takrat vodil izbranec SDS Damjan Žugelj. Spremembe so potrdili šele v drugem poskusu, saj so v prvo zakonu podporo odrekli tudi poslanci strank Konkretno, SNS in Desusa, ter po nujnem postopku. Zakon je treba sprejeti čim prej, saj se bo z njim določilo prenos zakonodajnih aktov EU v slovenski pravni red, so takrat pojasnili na ministrstvu za finance.

Golobova vlada je Žuglja razrešila že na ustanovni seji in za vršilko dolžnosti imenovala Aniko Vrabec Božič.