Zakaj je pitje vode tako pomembno?

Zakaj je pitje tekočine, zlasti vode, za naše delovanje, telo, možgane tako pomembno? Najpomembnejše je že dejstvo, da kar dve tretjini teže telesa odraslega človeka predstavlja voda, pri majhnih otrocih pa celo do tri četrtine. Dejansko je telo vreča vode, v kateri nenehno potekajo življenjski procesi v celični ali zunajcelični tekočini. Voda ima pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature, prek krvi oskrbuje celice s hranili in kisikom, odplavlja odpadne snovi, je del prebavnih, sklepnih in drugih telesnih tekočin, varuje organe in vezivna tkiva. Ker telo vseskozi izgublja vodo, skozi kožo z znojenjem, prek ledvic z urinom, prek pljuč z izdihanim zrakom in prek črevesja z iztrebki, je nujno, da jo tudi ves čas nadomeščamo. Samo z znojenjem lahko v enem dnevu izgubimo liter vode.

Zakaj so starejši, poleg otrok seveda, med najbolj ogroženimi, če pozabijo na pitje tekočine v vročih poletnih dnevih? Dehidracija je med starejšimi pogost pojav kot posledica zmanjšanega uživanja in povečanih izgub tekočine. Poleg tega se s staranjem zmanjša ledvična funkcija, s čimer se dodatno zmanjša sposobnost odzivanja na pomanjkanje tekočin. Ključno pa je, da pri starejših upade zmožnost prepoznavanja občutka žeje, zato je nujno, če sami ne zaznamo, da nas na to nekdo večkrat opozori. Zaradi povečanega znojenja v vročih dneh moramo biti na vnos tekočine še posebej pozorni, zlasti če smo telesno aktivni, kar prav tako pospešuje izgubljanje tekočin. Pri povečani izgubi tekočin je treba biti pozoren tudi na izgubo elektrolitov in glukoze, kar lahko preprečimo z uživanjem slane in sladke hrane oziroma izotoničnih napitkov.



Ali je še vedno najbolje piti vodo, ne sokov ali alkohola, in koliko potrebne količine tekočine odrasli pridobimo s hrano? Za nadomeščanje izgubljene tekočine je najprimernejša hladna voda – primerna temperatura je temperatura vode iz pipe. Pitja vode ne smemo nadomestiti s pitjem kave, pravega čaja, sladkih in alkoholnih pijač. Kofein in alkohol delujeta blago diuretično, kar dodatno pospešuje izločanje vode iz telesa. Kar nekaj vode je tudi v hrani, zato je smiselno uživati čim več sezonske zelenjave in sadje, ki ju je v poletnih mesecih v izobilju. Čez dan naj bi povprečno aktivni odrasli popili od 1 do 1,5 litra vode, upoštevajoč, da s hrano zaužijemo v povprečju od 0,8 do 1 litra tekočine. Če uživamo na primer enolončnice, juhe, mleko, je delež vode iz hrane lahko še večji. Pijemo po manjših odmerkih, ne pretiravamo s količino. Tako uspešno preprečujemo dehidracijo in morebitno pregrevanje telesa, saj se s potenjem tudi znižuje telesna temperatura.



Kaj se lahko zgodi, če na pitje vode pozabimo, katere so najbolj neprijetne težave? Dehidracijo je najbolje preprečiti. Najlažje jo sicer prepoznamo po občutku žeje, prav tako po bolj redkem odvajanju vode, pozna se tudi na urinu, ki je bolj »zgoščen« in intenzivne rumene ali rumenorjave barve. Že blaga dehidracija z dvoodstotno izgubo tekočin se lahko kaže s slabšo zbranostjo, pozornostjo, glavobolom, suhimi usti, suho kožo. Šestodstotno pomanjkanje privede do pospešenega srčnega utripa in padca krvnega tlaka, mišičnih krčev, pri večjem pomanjkanju pa lahko pride do zgostitve krvi in odpovedi krvnega sistema. Zdravniška pomoč običajno ni potrebna, razen pri hujši izsušitvi (na primer po bruhanju oziroma driski, ki trajata več dni, manjše ali celo prekinjeno izločanje urina, zmedenost). Hujša izsušitev namreč lahko ogroža življenje, na kar bi morali biti pozorni še zlasti tisti, ki imajo srčno ali ledvično bolezen.