Zadnje upanje je ustavno sodišče

»V tej zadevi gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin,« je prepričan Patrik Greblo, koprski skladatelj in dirigent, ki se zaradi zavrnjene kandidature za koprskega župana zdaj obrača še na ustavno sodišče. Težava je bila z določbo statuta njegove liste, iz katere naj bi bilo razvidno, da o kandidatih glasujejo javno.

»Če več kandidatov prejme isto število glasov, o kandidatu odloči glas predsednika«. Tako se glasi »sporni« del člena statuta Liste Zavedno Koper, ki je privedel do zavrnitve kandidature Patrika Grebla in njegove liste. Po ugotovitvah koprske občinske volilne komisije je to ključno za presojo, ali je bilo pri kandidaturah upoštevano tajno glasovanje, kot to določa zakon.

»Verjamemo, da smo kos nastalim razmeram in da jih lahko uporabimo za nadaljnje delovanje Liste Zavedno Koper. Menimo, da je občinska volilna komisija posegla v našo ustavno pravico do kandidiranja, s tem pa je posegla tudi v uresničevanje volilne pravice,« je včeraj sporočil Greblo. V Listi Zavedno Koper bodo v petek na to temo sklicali novinarsko konferenco. V kakšnem roku mora o njihovi pobudi odločiti ustavno sodišče – na katero so se obrnili po zavrnitvi na novogoriškem upravnem sodišču, ni znano.

Očitek o nesorazmernem ukrepu

Predlagatelj Greblove liste Boštjan Bedene je že v pritožbi na upravno sodišče pojasnjeval, da si komisija napačno razlaga, da njihov statut predvideva javno glasovanje in da se omenjeni del člena nanaša le na primere, ko je za posamezno kandidaturo predlaganih več kandidatov in ti prejmejo isto število glasov, kar pa se v konkretni zadevi ni zgodilo. To naj bi bilo razvidno iz zapisnikov izvršilnega odbora o potrjevanju kandidatur in o določanju kandidatov. Pritožnik se je skliceval tudi na to, da tajnost glasovanja izhaja iz samega zakona o lokalnih volitvah in da bi jih morala komisija, če je že menila, da gre za pomanjkljivost, pozvati k dopolnitvi kandidature. Po njihovem je bila odločitev komisije, da se celotna kandidatna lista zavrne, nesorazmerna in neustavna, saj pretirano posega v volilno pravico in onemogoča demokratične procese.

Predstavniki Liste Zavedno Koper se nočejo predati. Z leve proti desni Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper, in trenutno nesojeni županski kandidat Patrik Greblo. FOTO: Nataša Čepar

Predsednik občinske volilne komisije Miloš Senčur je pojasnil, da bi morala biti tajnost glasovanja izkazana bodisi v zapisniku bodisi v statutu politične stranke in da nimajo podlage, da bi vlagatelje po preteku roka za oddajo kandidatur pozivali k dopolnitvi. »Nelogično bi bilo, da imajo v statutu za določene primere predvideno javno glasovanje o kandidatih, za druge primere pa tajno glasovanje,« je poudaril Senčur.

Pirnat: Zakon je jasen

»Strinjam se s stališčem, da mora biti taka kandidatura zavrnjena. Zakon je jasen: glasovanje o kandidaturi mora biti tajno, kar dokazuje zapisnik, iz katerega mora biti nedvoumno izražen volilni rezultat,« meni ustavni pravnik Rajko Pirnat. Po njegovih besedah ne bi bilo dopustno, da bi volilna komisija pozvala vlagatelje k dopolnitvi kandidatur, saj ne gre za formalno pomanjkljivost kandidature, pač pa za vsebinsko pomanjkljivost – kakor da bi bila dopuščena dopolnitev števila podpornikov, ki jih v prvem poskusu niso mogli zbrati. Smisel določbe, ki zahteva zapisnik o tajnosti glasovanja (to mora biti navedeno tudi v statutu liste), je v tem, da se omogoči večjo demokratičnost odločitve in deluje kot varovalni mehanizem pred težnjo po avtokratskem odločanju znotraj stranke. »Ne glede na to, da se to pravilo v praksi lahko pogosto obide in od vsega ostane le gola formalnost, je potrebno in ga navsezadnje določa zakon,« nadaljuje.

Na vprašanje, ali so v preteklosti že kdaj zavrnili kakšno kandidaturo iz tega razloga, Pirnat pravi, da tokrat za to sliši prvič, a dejstvo je, da imajo stranke s tradicijo in utečenim aparatom pri teh zadevah zagotovo manj težav. Sogovornik po odločitvi upravnega sodišča ne vidi več veliko možnosti za nadaljnjo pravno pot, le na splošno navede, da je vselej mogoča ustavna pritožba.