Zadnje soočenje - Šarec: Na volitve gremo, da dvignemo nivo komunikacije

Predvolilna kampanja se približuje koncu. V nedeljo, 3. junija, bo več  kot 1,7 milijona volilnih upravičencev odločalo tudi o tem, kakšna bo prihodnja slovenska vlada. Na zadnjem velikem soočenju na prvem programu Televizije Slovenija so se soočile vse stranke oziroma njeni predstavniki.

Soočenja se je udeležilo 19 predsednikov strank: premier v odstopu Miro Cerar (SMC), Janez Janša (SDS), Karl Erjavec (DeSUS), Matej Tonin (NSi), Dejan Židan (SD), Luka Mesec (Levica), Alenka Bratušek (Stranka Alenke Bratušek), Andrej Čuš (Andrej Čuš in Zeleni Slovenije), Bojan Dobovšek (DD – Dobra država), Marko Zidanšek (SLS), Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS), Marjan Šarec (Lista Marjana Šarca), Bojan Požar (LNBP – Lista novinarja Bojana Požarja), Danijel Bešić Loredan (Skupaj), Rok Andrée (Slovenska Piratska stranka), Andrej Šiško (ZSi – Gibanje zedinjena Slovenija), Aljaž Kovšca (Gas) in Gregor Kos (Za zdravo družbo).
 

Proti politiki sovraštva

Debata zadnjega velikega soočenja se je se je odprla s temo o sovražnem govoru in politični (ne)kulturi z ozirom na današnji shod Proti politiki sovraštva.Voditelja sta izpostavila nekaj preteklih komentarjev posameznih kandidatov strank in želela od prvakov izvedeti ali jih obsojajo ali se z njimi strinjajo.

Prvo vprašanje je bilo naslovljeno na Janeza Janšo, in sicer, ali ga skrbi, da se s protesti ponavlja leto 2012 in da so bili protesti uperjeni tudi proti njegovi stranki. »Kje ste prebrali, da je bil ta protest uperjen proti SDS? Zdi se mi, da je bil uperjen na splošno proti politiki in politikom,« je odgovoril prvak SDS. Do sovražne izjave ene od kandidatk SDS, ki so jo citirali tudi na današnjih protestih, pa se ni želel opredeliti. »Mislim, da ni primerno, da iz ene izjave delamo večji problem v primerjavi z drugimi, večjimi problemi.«

Luka Mesec, ki je dejal, da se z današnjim shodom poistoveti: »V Levici smo bili edini, ki smo branili mejo dopustnega in opozarjali na to, da se duhov fašizma ne sme obujati«. Voditeljica ga je izzvala z vprašanjem, kje je meja dopustnega, glede na to, da je poslanec Levice Miha Kordiš o Gibanju za otroke dejal, da ga je treba izkoreniniti.



Predsednik NSi je opozoril, da je bilo tovrstnih sovražnih izjav v tem mandatu veliko in da je pomembneje, da se stranke teh izjav zavedajo, se do njih opredelijo oziroma distancirajo, in tako izločijo tiste, ki se ne znajo izražati.  

Podobno je dejala tudi Alenka Bratušek, ki kot edina ženska predstavnica v politiki dobiva trdo kožo. »Vse izjave, ki ste jih danes pokazali, so neprimerne. Mi se moramo do njih opredeliti. Sama sem bila kot ženska tudi v DZ  deležna določenih opazk, ki niso primerne za DZ.«

Šarec je dejal, da gre njegova stranka na volitve zato, da vrnejo nekaj kulturnega nivoja komunikacija in da je treba na te izjave opozarjati. Voditelj ga je izzval z vprašanjem, ali je »treba je in dobro bi bilo« njegov političen program?



Prvak DeSUS je dejal, sam ni nikoli žaljiv in da se boji sovražnega govora, predvsem proti migrantom. Spomnil je na proteste proti nastanitvenemu centru za begunce v Kranju, ki so ga – kot je dejal, organizirali v SDS.

Predsedniku SLS Zidanšku je voditelj postavil vprašanje v zvezi z njihovimi predvolilnimi plakati: Kaj si predstavljate s tem, ko pomagate zastrupljati slovenski politični prostor s takšnimi plakati? »To ni nobeno zastrupljanje – se je kdaj vlada na izredni seji sestala zaradi vseh, ki živijo pod pragom revščine?,« s čimer je verjetno imel v misilih sklic seje v zvezi Ahmadom Shamiehom.
 

Požar: Sovražnega sploh govora ni

Šiško je kot predsednik neperlamentarne stranke opozoril, da sploh ne dobijo prostora, da povejo svoja stališča, na kar je opozoril tudi Dobovšek. »Soočeni smo s sistemsko politično diskriminacijo,« je dodal Šiško. Požar se je obregnil ob samo temo debate, in sicer, da si ni mislil, da bo prišel na soočenje in se pogovarjal o sovražnem govoru, ki ga po njegovem sploh ni.

»Gre za svobodo govora, za demonstracijami pa da stoji politika.« Sovražno se mu tudi zdi, da predsednik vlade laže o položaju Slovenije. Cerar mu je vrnil z očitkom, da on s svojim tabloidom škodi ugledu novinarstva in širi laži.

Lubej: »Te demonstracije so upravičen izraz tega, da je ljudi postalo strah, ker je v naši državi postalo samoumevno, da se širi politika strahu proti gejem, lezbijkam, migrantom … Grozljiv govor proti migrantom in beguncem. Potrebujemo sistemske mehanizme, ki bodo naredili v tej politiki red, treba je omejiti število mandatov politiki, tako se ne bi vzpostavil kult osebe okoli Janeza Janše in tistim, ki so proti Janši. Migracije moramo nasloviti tam, kjer so vzroki za te migracije: neenakost po svetu, ljudje so brez vode ...«

Jelinčič pa bolj kot sovražni govor, skrbi da prepoved govora, gre v prepoved same svobode. »Sam sem proti temu, poglejte si, na kakšen način komunicirajo v drugih parlamentih in si tudi kaj mečejo v glavo, rečejo kakšno ostro …«

Bratuškova je dejala, da ima vsak sicer pravico podati svoje mnenje, vendar na način, da ne žali drugega. Kot odgovor na opazko Luke Meseca, da ga je sram, kakšen je nivo debate soočenja, pa je dejala, da bi bil nivo debate drugačen, če bi bilo v studiu več žensk.
 

Problematika dolgotrajne oskrbe starostnikov

Druga tema na nocojšnjem soočenju je bila dolgotrajna oskrba starostnikov, ki doslej pri vladajočih očitno ni bila na prioritetni listi.

Cerar se je moral zagovarjati, zakaj se problem, kljub večjemu staranju prebivalstva ni reševal. Zatrdil je, da je Zakon o dolgotrajni oskrbi tik pred sprejemno fazo in mora postati ena od prioritet prihodnje vlade. Sam se bo kot mandatar zavzemal, da bo zakon sprejet najkasneje do zime. Židan mu je oporekal, da je zakon slab in preveč potraten. Bolje bi bilo, če bi se zavzemali za to, da domovi ne bi bili dražji od 400 evrov.

Janša se je najprej branil, da v njegovem mandatu predsednika vlade v letih 2004 in 2008 ta problem še ni bil tako pereč. Zdaj pa je treba Zakon o dolgotrajni oskrbi nujno sprejeti in omogočiti tistim, ki si ne želijo v domove, zagotovljeno oskrbo na domu. Sicerpa, kot je povedal, ni pristaš tega, da bi dvignili prispevne stopnje. Raje bi prisluhnil Društvu upokojencev in njihovim predlogom.

Židan pa je povedal, da zakon ni bil sprejet zato, ker bi stal približno 150 milijonov evrov. Sam bi dolgotrajno oskrbo financiral iz treh virov, s prispevkom na plače, neposredno financiranje iz državnega proračuna in da starostniki plačujejo iz svojega žepa.

Medtem ko so prvaki treh največjih parlamentarnih strank valili krivdo drug na drugega, je Šiško pozval k njihovi lustraciji.
 

Kako s 500 evri plačati dom za 1500 evrov?

Prvaki strank so iskali odgovor na vprašanje, kako naj si upokojenec plačuje dom, ki stane 1500 evrov z zgolj 500 evri pokojnine.

Erjavec je omenil projekt Zveze društva upokojencev Starejši za starejše in pozval k sistemskemu financiranju tega projekta.
Mesec bi izenačil prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcev in delavcev. 

Tonin je zagovarjal idejo, da bi domove gradili koncesionarji, da s stroškom gradnje domov ne bi preveč obremenil države. To bi bil zanj hiter korak k reševanju tega problema. Podobnega mnenja je bil Kovšca, ki je prepričan, da so domovi nekakšni geti in da je škodljivo, da so vsi ljudje v domovih. »Treba se je potruditi, da bodo ljudje čim dlje ostajali v svojem okolju in tako je treba koncipirati tudi dolgotrajno oskrbo. To pa je priložnost tako za podjetništvo kot za javne službe, ni razloga, da ne bi  koncesionarji ne bi dobili svoje priložnosti.« Požar je mnenja, da je »Koncesija je prihodnost v kapitalističnem svetu. Sprijaznimo se s tem.«

Šarec je zagotovil, a čeprav se njihov program le bežno dotika te teme, je za njegovo stranko ta zelo pomembna. Izpostavil je problem, ko upokojenci ostajajo sami v velikih hišah in pozval k medgeneracijski solidarnosti. Če bo izvoljen za mandatarja je obljubil, da bo več denarja namenil občinam, ki so po njegovem najbolj pristojne za pomoč svojim prebivalcem. »Ko bomo prevzeli vlado, bomo to hitro pripravili in spravili v proceduro,« je zatrdil.

»Problem demografske slike je armada revežev, ki prihaja,« je opozoril Dobovšek. »Tisti, ki so na minimalni plači, SP-ji v stečaju, ker niso zmogli plačati davkov, kup prekarcev  – kaj bo z njimi in njihovimi pokojninami?« Poleg omenjene oskrbe morajo teči številni projekti, ki vključujejo mlade in stare, je poudaril. Kot drugo rešitev problema pa predlagal okrepitev zdravilnega in zdravstvenega turizma, po vzoru skandinavskega modela, kar bi prineslo več denarja in kapacitet tudi za namestitev starejših.

Zidanšek je proti uvedbi novih davkov in bi se raje zanesel na gospodarstvo, ki mu gre zdaj dobro. Pri sistemskem reševanju tega problema, bi povezal več področij, da ne bi domska oskrba padla le na pleča upokojencev in občin. Jelinčič pa bi na pomoč obnemoglim starostnikom poslal kar brezposelne.

Čuš je poudaril, da je treba ustaviti trend izseljevanja mladih, ki bi lahko pomagali starejšim. Lubej, ki je tudi za medgeneracijsko povezovanje, pa bi tistim starejšim, ki bi ostali doma, podelil subvencije. Andree pa je spomnil na zakon o konoplji, ki ga je vložila piratska stranka in bi, ko je dejal, v državno blagajno prinesel od 50 do 100 milijonov evrov. Predlagal je dvig donacij dohodnine iz 0,5% na 2,5%, da bodo državljani direktno financirali tiste, ki pomagajo. Dvignil bi tudi olajšavo za donacije pravnim osebam na 10%. Po njegovem bo situavcija veliko prej kot država rešila civilna družba.
 

Financiranje

V zadnjem delu soočenja so debato nadaljevali s financiranjem strank, in sicer z očitki SDS, ki se slišijo v javnosti, da sredstva za financiranje volilne kampanje dobivajo iz tujine, natančneje iz Madžarske.

Janša je dejal, da se spet lotevajo 'pomembne teme', strinjal se je s pobudo Šarca, da se ustanovi preiskovalna komisija, ki bi imela pregled nad financiranjem. A da bi pregledovali vse stranke, ne le SDS. Cerar je izpostavil, da tudi njega skrbi financiranje SDS: »Če samo pogledamo vaše posojilo. Skrbi me to, da bi radi vodili novo vlado, pa ne znate narediti reda v svoji hiši.«

Andree iz Piratske stranke je glede financiranja predlagal, da se uvede efektivno transparentnosti nad politiko in politiki.

»Če imamo zakon, ki preprečuje financiranje iz tujine in podjetij, potem naj se ta zakon samo upošteva, ne vem, zakaj bi potrebovali komisijo,« je bil jasen Andrej Šiško.
 
Predstavniki neparlamentarnih strank so zopet izpostavili svoj neenakopraven položaj v volilni kampanji. Kovšca je izpostavil, da si je težko pridobiti medijsko pozornost, neparlamentarnim strankam pa je težko dobiti tudi denar. Opozoril je tudi, da na samem soočenju nimajo enako veliko časa – torej so tudi neenakopravni. Kos je opozoril na neenakopravnost v javnomnenjskih anketa, ki da so med drugim izpustile nekatere stranke.

Mesec pa je na tarnanje neparlamentarnih strank dejal, da ni vse v denarju: »Tudi mi smo bili na prejšnjih volitvah neparlamentarna stranka, pa smo prišli v parlament.« Erjavec se je čudil, kako stranke za kampanjo porabijo tako malo, saj da že letaki, panoji in oglasi stanejo ogromno.