Zadnje kadrovske poteze Cerarjeve vlade

Ljubljana – Štiri pomembna področja in štiri povsem drugačne odločitve vlade Mira Cerarja. Razpadla koalicija je imenovala šefa policije, razrešila bi direktorja agencije za varstvo konkurence, v zavarovalništvu in na področju makroekonomskih raziskav pa je ostala na polovici poti.

Do teh kadrovskih potez Cerarjeve vlade je kritičen tudi predsednik države Borut Pahor. Meni, da pomembne kadrovske odločitve, ki niso nujne, tik pred parlamentarnimi volitvami niso primerne. To še posebno velja za vlado, ki je v odstopu in nima polnih pooblastil, je poudaril v izjavi za Delo.

Ene imenuje, druge razrešuje

Za kaj gre? Če odštejemo dodatna zaposlovanja po posameznih ministrstvih in kadrovske akrobacije v upravi SDH, ni mogoče prezreti najaktualnejšega manevra s poskusom menjave direktorja agencije za varstvo konkurence (AVK). Andrej Matvoz ima na tej funkciji polni mandat. Tik pred prazniki pa je vlada svet AVK pozvala, naj izvede postopek njegove predčasne razrešitve.

Vzrok je sum nestrokovnega dela. Vlada zahteva, naj jo svet AVK o svojih ugotovitvah obvesti najpozneje do konca maja. Matvoz poziv k razrešitvi razume kot nedopusten pritisk in ogrožanje neodvisnosti agencije. Ravnanje vlade je treba po njegovem mnenju jemati zelo resno predvsem zaradi odprtih postopkov, ki jih vodi agencija. Najpomembnejši je povezan s prevzemom družbe Pro Plus, ki izdaja Pop TV in Kanal A. Matvoz dvomi tudi o pristojnosti vlade v odhodu.



Ne glede na dvome o primernosti, ker je leta 1988 kot mlad policist povzročil prometno nesrečo s smrtnim izidom in je bil obsojen na zaporno kazen, je vlada imenovala novega šefa policije. Simon Velički je dobil polni mandat generalnega direktorja policije, poleg tega je ministrica za notranje zadeve Györkös Žnidarjeva izjavila, da to imenovanje spada med tekoče posle vlade, saj je bil razpis objavljen, ko je vlada še imela polna pooblastila.

Nista Cerarjeva, zato sta v. d.

Brez šefa s polnim mandatom pa sta zaradi političnega kupčkanja dve pomembni ustanovi. Prva je Agencija za zavarovalni nadzor, za katero velja, da jo politika vidi tudi kot branilko interesov države. To se je pokazalo ob pritiskih politike na odločanje agencije o soglasju hrvaškemu Adrisu za povečanje deleža v Savi Re. Ministrica za finance je v koaliciji neuspešno poskusila s predlogom za imenovanje Mojce Piškurić, ki ni bila deležna podpore SMC. Vlada je tako za v. d. direktorja pred meseci imenovala Gorazda Čibeja, sicer tudi enega od ustanovnih članov SMC. Zdaj se mu funkcija izteka. Piškurićeva ne daje komentarjev in noče odgovoriti na vprašanje, ali bo poskušala vodenje agencije prevzeti v novi konstelaciji političnih sil po volitvah. Zdaj poteka ponovljeni postopek javnega natečaja za položaj direktorja AZN. Zadnji dan za prijavo je bil 3. april. »Pregled popolnosti in pravočasnosti prijav ter izpolnjevanje natečajnih pogojev zdaj preverja ministrstvo za javno upravo, v nadaljevanju pa posebna natečajna komisija oceni, kateri kandidati, ki izpolnjujejo natečajne pogoje, so glede na izpolnjevanje standardov strokovne usposobljenosti, ki jih je določil uradniški svet, primerni za položaj,« pojasnjujejo v vladi, ki državnemu zboru predlaga imenovanje direktorja AZN. O tem imenovanju bo, kot kaže, odločal državni zbor v novi sestavi.

Dva dni po volitvah se bo izteklo v. d. Boštjana Vasleta, ki vodi urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). V uradu informacij, kaj se dogaja glede imenovanja novega direktorja, nimajo. Vasle pa noče odgovoriti na vprašanje, ali bo po volitvah poskušal pridobiti še tretji mandat za vodenje ustanove, na katere čelu je od leta 2007. Umar je vodil pod petimi vladami in šestimi finančnimi ministri. Zato je bilo presenečenje, da ga Cerarjeva vlada na funkcijo ni imenovala znova, še posebno ker sta se temu čudila celo Karl Erjavec in Dejan Židan. Vlada se je na začetku decembra lani odločila, da mu tretjega mandata, ne glede na to, da je dobil že tudi soglasje uradniškega sveta, ne bo podelila. Menjavo oblasti bo tako počakal v funkciji v. d. Javni natečaj za položaj direktorja Umarja bo ponovljen, odločitev o tem pa bo prepuščena novi vladi.