Začrtana je smer zdravstva za prihodnji leti

Na ministrstvu za zdravje pripravili 55 usmeritev zdravstvene politike za leto 2024 in 2025, pri čemer jih je več kot pol predlagal Strateški svet za zdravstvo. Pričakuje se, da bo ZZZS omenjene usmeritve, ki se nanašajo na prihajajoče leto, vključil v pripravo Splošnega dogovora (SD), saj so bile tudi pripravljene s tem namenom.

Če Zavod za zdravstveno zavarovanje usmeritev ne bi upošteval pri pripravi Splošnega dogovora, se bo žogica vrnila na ministrstvo za zdravje, tam pa bodo, tako kot lani, oblikovali uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bo nadomeščala Splošni dogovor.

V predlog SD bodo vključene vse tiste usmeritve, ki se nanašajo na obdobje leta 2024, je včeraj obljubila generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar. So pa smernice zapisane širše in dajejo neke širše usmeritve za aktivnosti za vnaprej,  je še dodala in povedala, da pripravljene smernice zajemajo velik del ukrepov, ki jih je Zavod izpostavljal že dlje časa. »Kažejo, da samo z dodatnimi finančnimi injekcijami v sistem ne moremo rešiti trenutnih težav. Potrebni so namreč tudi drugi nefinančni ukrepi.« je povedala. Zavod mora do 15. oktobra pripraviti plan prenove modelov plačevanja ambulantne dejavnosti in Mlakarjeva je ob tem dodala, da so do zdaj še vedno spoštovali roke.

Predlogi brez jasne časovnice

Smernice naslavljajo področja oziroma prednostne naloge na področju zdravstva, s katerimi bi v naslednjih dveh letih zagotovili stabilnost zdravstvenega sistema, povečali dostopnost do zdravstvenih storitev, izboljšali izide zdravljenja prek izmenjave dobrih praks med zdravstvenimi izvajalci in zagotavljanja razvoja in optimizacije organizacije dela in procesov ter zmanjševali izkazane neenakosti med prebivalci na ravni države in posameznih regij.

Po mnenju Dorijana Marušiča, člana strateškega sveta in delovne skupine za pripravo smernic, se le te dotikajo nekaterih najbolj perečih težav v slovenskem zdravstvenem sistemu. Nanizanih je vrsta predlogov, ob čemer pa se pogrešajo jasne časovnice. A je ob tem treba vedeti, da gre za splošne usmeritve, ki so podlaga za pripravo Splošnega dogovora, medtem ko je treba vedeti, da prenova in izboljšave ne potekajo samo preko zakonskih določil, temveč tudi z drugimi, manjšimi spremembami in ukrepi, ki se lahko vpeljejo relativno hitro.

Med drugim je v smernicah napovedana ukinitev napotnic z oznako zelo hitro, ki so v sistemu ustvarile kaos, prenovo ambulant družinske medicine (okrepitev tima, prenos kompetenc in odgovornosti, timsko delo), spremenili naj bi glavarinske količnike, ki sedaj upoštevajo le starost pacientov, ne odražajo pa zahtevnosti obravnave posameznih bolnikov. Predvideva se uvedba kazalnikov izidov zdravljenja, a šele, ko bo sistem informatiziran in zajem podatkov avtomatiziran. Državna sekretarka Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da v smernicah niso vsi ukrepi, ki jih namerava ministrstvo sprejeti. »So pa smernice, zame, že del prenove zdravstva,« je zaključila.