Začetek novega vala preganjanj nevladnikov

Vršilec dolžnosti direktorja vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Uroš Urbanija je nevladne organizacije pozval k podpisu aneksa, s katerim bi se prostovoljno odpovedale financiranju pogodb, ki so jih z uradom že sklenile. Razlog je nujno financiranje ukrepov za omejitev širjenja epidemije covida-19, nevladniki pa menijo, da je v ozadju začetek novega vala njihovega preganjanja.

Šestnajst nevladnih organizacij je prejšnji teden prejelo osnutek aneksa, v katerem je zapisano, da so zaradi 12. marca razglašene epidemije covida-19 »nastale razmere, ki zahtevajo izjemno racionalno porabo proračunskega denarja«, ki ga Slovenija potrebuje za »financiranje interventnih ukrepov za omejitev epidemije« ter »blaženje njenih posledic za državljane in gospodarstvo«.

S podpisom aneksa pogodba za sofinanciranje ozaveščevalnih in izobraževalnih projektov leta 2020, ki so jo sklenili z Ukomom še v času Šarčeve vlade, pogodba preneha veljati. Ukom je projekte na tem javnem razpisu s tremi ključnimi vsebinami (spoštovanje in sprejemanje različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov, medijska pismenost in boj proti trgovini z ljudmi) sofinanciral s 112.000 evri, pri čemer prejemniki večinoma niso dobili več kot 7000 evrov.



»Poteza, da je bil od vseh državnih razpisov, namenjenih nevladnim organizacijam, prvi na vrsti razpis Ukoma, in glede na to, za kako minoren znesek gre, daje jasno vedeti, da v ozadju ni razlog, ki ga navaja Ukom, ampak začetek novega vala preganjanj nevladnih organizacij,« meni Tina Divjak iz Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). Ob zadnji krizi je bila komunikacija vlade z nevladniki drugačna, pravi Divjakova. »Vprašali so nas, ali smo se pripravljeni odpovedati delu denarja. Z veseljem bi se mu odpovedali za višje cilje, kot je epidemija covida-19, v tem primeru pa smo bili postavljeni pred dejstvo, da to moramo storiti.«

CNVOS je izvajalcem projektov svetoval, naj aneks ignorirajo, s čimer prvotna pogodba ostane veljavna. Za enostranski odstop od pogodbe ni splošne zakonske podlage, razen če Ukom razveljavitve ne zahteva na sodišču in tam dokazuje nujnost teh sredstev za boj proti virusu.
 

Številni klasični primeri preganjanja nevladnih organizacij

Med nevladniki, ki jim šef Ukoma »predlaga«, da se odpovedo denarju že dobljenega projekta, je zavod Časoris. »Dobiti bi morali 7000 evrov za projekt medijske pismenosti, ki vključuje delavnice za šestošolce, video o lovcih na lažne novice, delavnico za učitelje in objavljanje razmišljanja otrok. Izguba tega denarja je za celoten časopis lahko usodna,« je povedala Sonja Merljak Zdovc, ustanoviteljica, urednica in novinarka spletnega časopisa za otroke.

V Delavski svetovalnici so za projekt Naprej! Dobili slabih 5000 evrov. Po besedah Gorana Lukića bi s tem financirali informiranje in zagovorništvo potencialnih žrtev delovnega izkoriščanja. Teh je »v času, ko delodajalci pod krinko epidemije koronavirusa nezakonito odpuščajo, še več kot običajno«. Osnutka aneksa ne bodo podpisali, »projekt bomo izvajali po najboljših močeh, pričakujemo, da bo tudi Ukom upošteval svoj del pogodbe,« je dejal Lukić, ki je poudaril, da so z uradom ves čas zgledno sodelovali. »Problem ni Ukom, ampak Urbanija.«

V društvu Ključ, edini specializirani organizaciji, ki daje celostno oskrbo žrtvam trgovanja z ljudmi, so za izvedbo dveh projektov v skupni vrednosti 18.750 evrov od Ukoma prejeli 15.000 evrov. »V projektih izvajamo številne preventivne aktivnosti, predvsem delavnice za otroke osnovnih šol in srednjih, vzgojnih zavodov in mladinskih domov ter romske otroke in mladostnike po vsej Sloveniji. Vsebine obravnavajo pasti trgovanja z ljudmi, izbire nenasilnega vedenja, pasti na spletu in varne uporabe socialnih omrežij ter samozaščitnih ukrepov, ki so otrokom na voljo.« Če bi ostali brez denarja z razpisa, »bi se številnim otrokom in mladim, ki so zaradi mladosti, naivnosti in želje po avanturizmu ena od rizičnih skupin, lahko zgodila katera od vrst izkoriščanja,« pravi podpredsednica društva Polona Kovač.

Preganjanje nevladnih organizacij, finančno ali fizično – zapiranje njihovih pisarn in tudi uslužbencev –, je klišejska poteza oblasti na poti v avtoritarizem. V zadnjem desetletju smo nekaj najbolj klasičnih primerov videli v Egiptu, kjer se je oblast po vojaškem državnem udaru in kontrarevoluciji najprej lotila novinarjev in nevladnih organizacij. Zelo podobno je v obdobju po propadlem poskusu vojaškega državnega udara ravnal turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki je nevladne organizacije označil za podpornike terorizma, njihove vodilne člane pa pometal v ječe. Totalitarnemu zgledu je v Evropski uniji sledil zgled nove slovenske vlade, madžarski premier Viktor Orbán. Njegov obračun z nevladniki je bil šolski in celovit.