Sviz začel zbirati podpise za odstop Kustečeve

Sindikat Sviz bo v sredo med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju začel zbirati podpise pod poziv za odstop ministrice za izobraževanje Simone Kustec. S tem želijo po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja predvsem dati jasno sporočilo, kako ocenjujejo vodenje tega resorja zadnjem letu.



Poziv Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) po Štrukljevih besedah na neki način predstavlja ovrednotenje enoletnega dela na področju vzgoje in izobraževanja. »To sodbo je treba izreči, ne glede na to, kakšne bodo posledice in ali bo ministrica sploh reagirala na oceno, ki jo bo dobila. Pomembno je, da se ve, kaj zaposleni v vzgoji in izobraževanju o vodenju resorja mislimo, in da to povemo na glas,« je na današnji novinarski konferenci dejal Štrukelj.

Podpise pod poziv za odstop ministrice za izobraževanje, znanost in šport bodo zbirali izključno med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, in sicer od te srede do petka, 14. maja. Odločitev, ali bodo prispevali podpis, bo tokrat izključno v rokah zaposlenih, je pri tem poudarila predsednica glavnega odbora Sviza Jelka Velički.



Pojasnila je, zakaj so se v sindikatu odločili za ta korak: »Po letu dni, odkar ministrica vodi resor, se je izkazalo, da preprosto ni kos nalogam in da njeno vztrajanje na čelu ministrstva škodi kakovosti vzgoje in izobraževanja.«

Kustečeva po njenih besedah ni prednostno izpostavljala niti zagovarjala ciljev, potreb in idej vzgoje in izobraževanja, prav tako ni pokazala volje in pripravljenosti za dialog z zaposlenimi. »Vztrajno je odklanjala in ignorirala naše pozive, da bi lahko odločali pri oblikovanju ukrepov, ki posegajo na področje naše dejavnosti,« je poudarila.

Po njeni oceni je odklanjanje spoštljivega in enakovrednega dogovarjanja eden od ključnih razlogov, da so se ukrepi v šolskem polju sprejemali prehitro, bili velikokrat nedorečeni ali celo zgrešeni in škodljivi. Pri tem je opozorila, da so bili šole in vrtci vsekakor zaprti predolgo, velike posledice pa se in se še bodo kazale v celotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu.



Ministrici je med drugim še očitala, da je po eni strani idealizirala kakovost izobraževanja na daljavo, po drugi pa se je »do učiteljev vedla skrajno žaljivo, ko je namigovala, da do epidemije covida-19 nismo znali prižgati niti računalnika«.
Ravnanje Kustečeve jih je po besedah Veličkijeve pripeljalo do vprašanja, kdo pravzaprav vodi resor izobraževanja. »Ona po vsej verjetnosti ne,« je sklenila.

Tudi Štrukelj je opozoril na to, da v zadnjem letu nimamo več izobraževalne politike oziroma se ta oblikuje zunaj resorja vzgoje in izobraževanja. »Zelo arbitrarno in naključno jo enkrat vodi predsednik vlade, drugič minister za zdravje ...« je dodal.

Ta problem po njegovi oceni najbolje ilustrira »bizarna izjava« ministrice, da se bodo zadeve uredile same po sebi. »To izjavo je treba brati drugače: vemo, da se stvari ne urejajo same po sebi, ampak jih urejajo drugi,« je še opozoril Štrukelj. Kot je dodal, največja žrtev neustreznega odnosa do izobraževanja niso zaposleni, pač pa so to otroci, učenci, dijaki in študenti, ki bodo plačali nepotrebno visoko ceno.

Ministrica si želi konstruktivnega dialoga tudi v prihodnje

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je ob napovedi o zbiranju podpisov za njen odstop, izpostavila, da so v času zadnje vlade sprejeli številne ukrepe, s katerimi sledijo potrebam šol. Konstruktivnega dialoga pa si želi tudi v prihodnje.

Kustečeva se je na poziv Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) odzvala ob robu današnjega obiska Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju. »Mi smo v času korone, ki je pravzaprav tudi čas tega vladnega mandata, sprejeli številne tako sistemske kot tudi posebne protikoronske ukrepe, vezane na delovnopravno zakonodajo na področju vzgoje in izobraževanje,« je dejala.

Ob tem je izpostavila, da so po 12 letih sistemsko spremenili pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. »Povečali smo proračun, konkretno prav za plače zaposlenih. Tako imamo za to in prihajajoče proračunsko leto v primerjavi z vsemi preteklimi največji proračun,« je navedla ministrica.

Dodala je, da so v času epidemije covida-19 omogočili številne nove možnosti zaposlovanja, predvsem v pomoč učiteljem in profesorjem. Sistematizirali so tudi dodatna delovna mesta računalničarjev in pomožnega osebja.

»Trudimo se, ves čas to počnemo v dialogu, v komunikaciji, sledimo potrebam šol in ravnateljev. Tudi vse, kar smo do sedaj sodelovali s Svizom, mislim, da je bilo konstruktivno narejeno in takšen način si želim tudi v prihodnje; torej da predvsem za skupno mizo z enim konstruktivnim dialogom skušamo poiskati še ukrepe in rešitve, ki bodo omogočale še boljše, še bolj kakovostno delo vseh naših zaposlenih v vzgoji in izobraževanju,« je sklenila.