Sprejme se pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 in odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, je strnjeno sporočilo ustavnega sodišča.
S sklepom so tako delno prisluhnili mladoletnima deklicama, starima pet in devet let, ki sta prek zakonite zastopnice podali pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti. Niso pa ustavni sodniki sledili pobudi, naj se do končne odločitve zadrži izvrševanje odloka. Ta namreč ne velja več, zato zadržanje ni mogoče.
Izpostavljata dolžino trajanja ukrepa
Pobudnici navajata, da prva obiskuje četrti razred osnovne šole, druga pa predvidoma zadnje leto vrtca. Poudarjata, da se vse od 26. oktobra lani, odkar veljata izpodbijana prepoved zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo, prva šola na daljavo, druga pa je doma v varstvu.
Navajata, da sta njuna starša zaposlena s polnim delovnim časom, da delata enoizmensko pet dni na teden, pri čemer si poskušata delo organizirati tako, da vsaj eden od njiju dela od doma, kadar to ne gre, pa se v varstvo vključijo stari starši.
Pobudnici poudarjata, da njuna starša nista strokovno usposobljena za poučevanje v osnovni šoli oziroma za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu. Posebej opozarjata na dolžino trajanja izpodbijanih ukrepov, pri čemer menita, da je treba upoštevati tudi trajanje zaprtja zavodov s področja vzgoje in izobraževanja v spomladanskem delu lanskega leta.
Nastaja razlika med učenci
Pobudnici menita, da zaradi dolgotrajnega zaprtja šol otrokom nastaja težko popravljiva škoda. Navajata, da med učenci nastaja velik razkorak v znanju, kar da vpliva na izobraževalni proces tudi po vzpostavitvi normalnega osnovnošolskega stanja, pri čemer naj bi bili prizadeti tako manj kot bolj uspešni učenci, saj da učitelji ne zmorejo premoščati nastalih razlik.
Pobudnici poudarjata, da so se zaradi ukrepov zmanjšale tudi gibalne sposobnosti otrok. FOTO: Jure Eržen/Delo
Zatrjujeta, da nastaja pri otrocih zaradi šolanja na daljavo primanjkljaj v znanju in zato bistveno upada tudi motivacija. To naj se menda ne dogaja le pri otrocih iz ranljivejših skupin, temveč tudi pri bolj uspešnih učencih, kamor menda sodi prva pobudnica.
Med drugim poudarjata še, da se škoda, ki nastaja otrokom, po mnenju strokovnjakov odraža tudi v tem, da so otroci slabše gibljivi in še bolj čezmerno hranjeni.
Zaradi teh in drugih razlogov državi očitata kršenje več členov ustave.
Odgovori pristojnih
Na ustavno pobudo je odgovorilo več pristojnih institucij. Med drugim je vlada navedla, da sta prepoved zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter posledično izobraževanje na daljavo nujno potrebna in učinkovita začasna ukrepa.
Vlada meni, da bi se brez sprejetja ukrepa prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja nalezljiva bolezen nenadzorovano širila, kar naj bi glede na dosedanje izkušnje brez dvoma privedlo do nezmožnosti delovanja zdravstvenega sistema in pomenilo veliko smrtnih žrtev.
Pomembno ustavnopravno vprašanje
Ustavno sodišče ocenjuje, da je vprašanje ustavnosti ureditve o začasni prepovedi zbiranja ljudi v vrtcih in osnovnih šolah posebno pomembno precedenčno ustavnopravno vprašanje.
Z izpodbijanimi določbami odlokov se namreč morda posega v človekove pravice posebej ranljive in zaščite potrebne skupine oseb, to je otrok, za katere je področje vzgoje in izobraževanja zelo pomembno z vidika zagotavljanja celovite skrbi zanje in ustvarjanja pogojev za njihov optimalni in polni razvoj.
Zato je ustavno sodišče sprejelo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti. Odločitev so sprejeli s šestimi glasovi za in tremi proti.
Komentarji