Za vrh stranke Matej Tonin brez konkurence

Ljubljana – V nasprotju z Desusom, kjer se bosta za vodenje stranke spopadla Karl Erjavec in Srečko Felix Krope, prvak NSi Matej Tonin na digitalnem kongresu konec tedna – glasovanje bo potekalo po pošti – pričakovano ne bo imel protikandidata. Sam pravi, da je bil njegov prvi mandat – stranko je leta 2018 prevzel iz rok Ljudmile Novak – posvečen tranziciji med generacijami in prenovi terenske mreže, medtem ko se bo v drugem ukvarjal z gradnjo mandatarske kompetence.

Da želi doseči preboj, je prvak NSi nakazal že s poskusom repozicioniranja stranke na »sredino«, s čimer naj bi postala bolj mamljiva tudi za »neopredeljene« volivce. »Politika sredinskosti, ki so jo zastavili v NSi, zaradi specifičnih okoliščin, povezanih s koronavirusno situacijo in menjavo oblasti, v vsebinskem smislu še ni mogla priti toliko do izraza, kot bi si v tej stranki najbrž želeli. Z izjemo umirjenega in spoštljivega nastopanja njenih vidnih predstavnikov v vse bolj polariziranem in izključevalnem domačem političnem prostoru, kjer je takšen političen pristop na eni in drugi strani prej izjema kot pravilo,« komentira Rok Čakš, urednik Domovina.je, in dodaja, da je vprašanje, ali je v obstoječih okoliščinah tako velike nastrojenosti med političnima poloma, ki se prenaša tudi v medijsko sfero, pristop tudi politično oportun. Zahteval bi namreč preskok miselnosti volivcev, da je izključujoča nastrojenost enih proti drugim nekonstruktivna in škodljiva, kar bi imelo posledico v nagrajevanju tistih, ki se izražajo spoštljivo in razmišljajo povezovalno. Dokler se ta preskok ne zgodi, stranke, kot je NSi, po njegovo ne bodo prosperirale.

Skreniti s te poti bi za krščanske demokrate, ob izgubi skrbno grajene identitete spravljive in dialoške stranke, lahko pomenilo izgubo sedanje, jedrne baze, ki NSi voli tudi zato, ker ne odobrava drugačnega pristopa sorodnih strank desno od sredine.



Znotraj stranke, kljub temu da je njihova strankarska javnost zadovoljna z delovanjem stranke v vladi Janeza Janše, sicer prevladuje mnenje, da jih sodelovanje tudi stane, saj se del njihove podpore preliva k SDS. Njen prvak sicer tokrat vodi vlado – kot vedo povedati – bolj radodarno do manjših koalicijskih partneric kot med letoma 2004 in 2008, ko je nato NSi izpadla iz parlamenta. In morda tudi zato znotraj stranke ni bilo prav nobene želje, da bi se resneje pogovarjali o sodelovanju v Koaliciji ustavnega loka.

Če menjave predsednika in strategije NSi – o kateri pravi Rok Čakš, da bi bila nanjo stranka obsojena pravzaprav pod katerimkoli voditeljem – v prihodnjih dveh letih ni pričakovati, pa je pričakovati menjavo na treh podpredsedniških položajih, od katerih dva svet stranke imenuje na predlog predsednika stranke. Preden se je Valentin Hajdinjak – poleg njega podpredsedniško mesto zaseda tudi Marija Rogar – zavihtel na čelo uprave Darsa, so namreč tudi v stranki tehtali, ali ne bi bilo primerneje, da bi odstopil s podpredsedniškega položaja.