Izpit za avto je poleg mature še eden v vrsti zrelostnih izpitov, ki mladostnika postavijo ob bok starejšim. Ker se cene ur in drugih pogojev, potrebnih za uspešno opravljen vozniški izpit, z leti višajo, predstavlja izpit za avto velik strošek tako za kandidate kot tudi za starše.
S prejšnjim letom je opravljanje vozniških izpitov dražje. Vlada je namreč tik pred koncem leta 2017 potrdila višje cene vozniških izpitov, ki jih je določila Agencija za varnost v prometu (AVP). Največje breme za kandidate so sicer ure vožnje, ki se od posameznih krajev in regij razlikujejo.
Na podlagi podatkov posameznih spletnih strani avtošol po Sloveniji jo boste najceneje odnesli na Štajerskem, kjer ura vožnje povprečno znaša 23,5 evra. Kandidati največ zapravijo v Ljubljani, saj posamezna ura povprečno stane 27 evrov. Takoj za Ljubljano je tudi dolenjska regija, kjer kandidati za uro vožnje plačajo 26 evrov, in primorska, kjer kandidati odštejejo 24,3 evra.
Tomaž Lotrič iz šole vožnje ZŠAM Celje ocenjuje, da je okvirna rast cen ur v zadnjih desetih letih 30- do 40-odstotna. Razlog za to vidi v prizadevanju šol vožnje, da za svoje delo dobijo ustrezno plačilo. S cenami sam še ni popolnoma zadovoljen: »Poglejte, koliko stane servisna ura serviserja v branži ali pooblaščenem serviserju za vozila. Menim, da bi ura vožnje morala biti bistveno višja kot servisna ura,« je jasen Lotrič, ki glede na trenutni trg ne vidi možnosti, da bi bilo to izvedljivo. »V tej dejavnosti je še vedno preveč nelojalne konkurence,« pravi.
Če višje cene ne vplivajo na število kandidatov, pa vplivajo na povprečno starost (mlajših) kandidatov, ki pristopijo k izpitu. FOTO: Blaž Samec/Delo
Za izpit več kot tisoč evrov
Za uspešno pridobljen vozniški izpit je treba slediti naslednjim korakom. Pred začetkom praktičnega opravljanja vozniškega izpita mora kandidat uspešno opraviti tečaj iz prve pomoči, ki stane 26 evrov. Po desetih urah tečaja lahko kandidat pristopi k izpitu prve pomoči, ki ga stane še dodatnih 52 evrov. Nato mora opraviti zdravniški pregled, povprečno bo kandidat zanj odštel 41 evrov. Z omenjenima potrdiloma lahko kandidat opravi še teoretično usposabljanje (tečaj cestnoprometnih pravil oz. CPP), ki traja dvajset pedagoških ur in stane od 50 do 70 evrov.
900 evrov za vozniško dovoljenjeČe potegnemo črto, bomo danes za uspešno pridobljeno vozniško dovoljenje plačali približno 900 evrov, pod pogojem, da tako teoretični kot praktični del opravimo v prvo in pristopimo k izpitu z minimalnim številom ur.
Ko kandidat v šoli vožnje opravi teoretično usposabljanje, mu to potrdijo v evidenčnem kartonu vožnje, katerega cena znaša deset evrov. Z njim se lahko na upravni enoti prijavi na teoretični del vozniškega izpita. Ta po novem stane 42 evrov (prej 32 evrov), če ga opravlja prvič, in 38,5 evra, ko ga opravlja naslednjič. Za uspešno opravljen izpit kandidat ne sme imeti več kot deset odstotkov napačnih odgovorov.
Šele nato sledi praktični del oziroma vožnja, ki traja od posameznika do posameznika različno. Zakonsko je določeno le minimalno število predpisanih ur vožnje, kar je dvajset ur plus izpitna vožnja. Po Lotričevih besedah kandidati v njihovi avtošoli izpitno vožnjo povprečno opravijo s 35 do 40 urami. Veliko šol vožnje ponuja popuste na večjo količino zakupljenih ur, o čemer se je pred začetkom priporočljivo pozanimati.
Ko je inštruktor prepričan, da je kandidat pripravljen, mu naroči, naj se gre za pristop h glavni vožnji prijavit na upravno enoto. Prijava nas stane 38 evrov (prej 20 evrov), prav tako tudi vse naslednje izpitne vožnje. Glavno vožnjo lahko opravljamo štirikrat, če nismo uspešni, moramo ponovno narediti teoretični del izpita. Ko izpitno vožnjo uspešno opravimo, nam na upravni enoti v zameno za 21 evrov v roku sedmih delovnih dni izdajo vozniško dovoljenje.
Kot zadnji korak moramo v roku dveh let od izdaje vozniškega dovoljenja oziroma do svojega 21. rojstnega dne opraviti tudi program dodatnega usposabljanja za voznika začetnika. V sklopu dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov, ki traja deset pedagoških ur in se izvede v enem dnevu, opravimo teoretični in praktični del ter skupinsko delavnico. Program dodatnega usposabljanja stane 125 evrov. Ko dodatno usposabljanje končamo, nam upravna enota podaljša vozniško dovoljenje, za kar odštejemo 7,77 evra.
Če potegnemo črto, bomo danes za uspešno pridobljeno vozniško dovoljenje plačali približno 900 evrov, pod pogojem, da tako teoretični kot praktični del opravimo v prvo in pristopimo k izpitu z minimalnim številom ur. FOTO: AMZS
Cene višje, kandidatov več
Višje cene očitno niso prevelika ovira za vsako leto večje število kandidatov, ki si prizadevajo pridobiti vozniško dovoljenje. Po podatkih Agencije za varnost v prometu je celo mogoče opaziti trend naraščanja števila kandidatov. Še leta 2015 se je število opravljenih izpitov gibalo okoli 43.000, v letu 2018 pa je naraslo na 47.200. S podatki se strinjajo tudi pri šoli vožnje ZŠAM Celje, kjer opažajo trend večanja števila zaposlenih učiteljev vožnje. Vsako leto pri njih izpit za avto sicer opravi več kot 250 tečajnikov.
Drugače pa je z uspešnostjo. V obdobju med letoma 2015 in 2018 je mogoče opaziti manjši padec uspešnosti. V letu 2015 je bilo uspešnih skoraj 59 odstotkov vseh kandidatov, lani pa je uspešnost padla na nekaj manj kot 54 odstotkov. Če višje cene ne vplivajo na število kandidatov, pa vplivajo na povprečno starost (mlajših) kandidatov, ki pristopijo k izpitu. Lotrič je dejal, da se povprečna starost mlajših kandidatov počasi viša. Pred leti je povprečna starost znašala 18,5 leta, danes je 19 let. Opaža pa, da je »v zadnjih letih čedalje manj starejših, ki se odločajo za opravljanje izpita«.
V krajši anketi med posamezniki, ki še nimajo vozniškega izpita, so kot glavni razlog za to navedli, da ga ne potrebujejo (večina jih živi v Ljubljani, op. a.), saj jim bližnji/prijatelji zagotovijo prevoz oziroma zaradi študijskih obveznosti nimajo časa. Večina ga namerava opraviti med študijem, saj se zavedajo, da ga bodo potrebovali v službi. Anketiranci so bili na vprašanje, kaj o tem, da še nimajo izpita, menijo drugi, soglasni, da nihče ne pritiska nanje. Le eden izmed vprašanih je odgovoril: »Najbolj me 'spodbuja' k temu punca, zaradi katere bom izpit opravil predčasno.«
S prejšnjim letom je opravljanje vozniških izpitov dražje kot doslej. Vlada je namreč tik pred koncem leta 2017 potrdila višje cene vozniških izpitov. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Večinoma pozitivne izkušnje
Krajšo anketo smo opravili tudi med posamezniki, ki se že lahko pohvalijo z vozniškim dovoljenjem. Večina je imela s pridobivanjem dovoljenja pozitivne izkušnje. K temu so po njihovih besedah pripomogli inštruktorji, ki so za dobro voljo pred in med izpitom poskrbeli na različne načine.
Enaindvajsetletni
Meti, ki je izpit opravljala v Škofji Loki, je »inštruktorica pokazala video, v katerem policist pleše ne pesem
Shake it off ameriške glasbenice
Taylor Swift«. »Takoj mi je bilo bolje,« se dogodkov pred glavno vožnjo spominja Meta. Podobno izkušnjo je kar v času izpitne vožnje doživel 24-letni
Tilen iz Celja, ko sta članica izpitne komisije in inštruktor vožnje med izpitom imela »zelo zanimive pogovore«. »Pogovarjala sta se o svojih počitniških destinacijah, potem tudi o tem, da so delfini edine monogamne živali. V nekem trenutku me je članica komisije celo prosila, naj zvišam jakost radia, saj ji je pesem všeč,« v smehu pripoveduje Tilen in doda, da ga pesem
Ready or Not Bridgit Mendler vedno spomni na 1. julij, ko je uspešno opravil izpit za avto.
Več jih je tudi dejalo, da je bilo pridobivanje vozniškega dovoljenja manj stresno, ker so se med vožnjo veliko pogovarjali z inštruktorjem.
Ivana (22 let), ki je izpit opravljala pri zasebniku v Ljubljani, se ur vožnje najbolj spominja po »osebno-življenjskih izpovedih inštruktorja«. Meta pa je dejala: »Inštruktor je bil sošolčev oče, zato sem izvedela marsikatero sošolčevo skrivnost.«
Nekaj negativnih izkušenj sta pri opravljanju izpita imela le 23-letna
Aleksandra iz Celja in 21-letni
Domen iz Kranja. Oba sta doživela, kako so drugi udeleženci v prometu lahko nestrpni. »Ko sva se nekoč z inštruktorjem vračala z vožnje po avtocesti, se je bilo treba priključiti na izredno prometno regionalno cesto. Ker še nisem imel dovolj izkušenj, se mi je vsakič zdelo, da je prihajajoči avtomobil preblizu, da bi se priključil. Za mano se je nato nabrala kolona nestrpnih in hupajočih voznikov,« svojo izkušnjo deli Domen.
Aleksandra pa je nepotrpežljivost udeležencev v prometu na lastni koži občutila kar na glavni vožnji. »Ko je bilo treba speljati, mi je sredi križišča ugasnil avto. Voznik za mano je znorel, jaz pa sem se spotila,« se zdaj z nasmeškom na obrazu prigod spominja Aleksandra.
Komentarji