Za slepe in gluhe številne strani nedostopne

Ljubljana – »Veliko invalidov v tem času ni izoliranih le od socialnih stikov, ampak tudi od informacij, ki bi jih nujno potrebovali za pravilno ravnanje in spopadanje s krizo,« opozarja Borut Sever, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) – številne spletne strani tako lokalnih skupnosti kot državnih organov in oseb javnega prava namreč niso prilagojene slepim, gluhim, kognitivno oviranim in tudi starejšim, ki morda slabše vidijo in slišijo.

Po zakonu o dostopnosti spletnih strani in mobilnih aplikacij je 23. september 2020 zadnji rok za obvezno prilagoditev dostopnosti spletišč, 23. junij 2021 pa za mobilne aplikacije. V zadnjih tednih izrednih razmer se je spet pokazalo, da tega številni še niso storili.

»Veliko spletnih strani ima, na primer, videoposnetke. Če niso opremljeni s podnapisi oziroma znakovnim jezikom, jih gluh človek ne more spremljati. Zelo pogosto se pozablja tudi na osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki lahko razumejo besedila, ki so enostavno napisana, kompleksnih tekstov pa ne. Za slabovidne bi morale obstajati opcije večjih kontrastov in povečevanja teksta, za slepe pa možnost njegove pretvorbe v zvok,« je Borut Sever naštel nekaj primerov. V teh tednih, ko so bili invalidi odrezani od običajnih stikov in informacij, ki si jih izmenjujejo s svojo okolico, je dostopnost spletnih strani postala še posebno pomembna.


»Priče smo bili različnim zagatam, od tega, da posameznik ni mogel preveriti, kdaj je odprta najbližja lekarna. Ne gre samo za spletne strani občin, uradov in državne uprave, ampak tudi zdravstvenih domov in domov za starostnike. Predstavljanje informacij mora biti omogočeno na različne načine in v več oblikah, ne zato, ker tako nalaga zakon, ampak ker je to del civilizacijskega razvoja. To bi moral biti standard,« poudarja predsednik NSIOS, krovne organizacije, ki združuje več kot 110.000 invalidov. Prepričan je, da bi to moralo veljati za vse spletne strani, ki so namenjene širši javnosti, tudi kulturnih ustanov, trgovin in podobno, saj so invalidi enaki, polnopravni člani skupnosti, potrošniki in uporabniki storitev.



»Digitalna realnost ima za slepe in slabovidne tudi sicer precej omejitev, saj je veliko informacij prikazanih z animacijami in grafikami, ob katerih za slepe in slabovidne ni ustrezne alternative ali razlage. To se pozna predvsem pri zasnovah novih spletnih strani ali prenovah že obstoječih, ki so navadno slabše prilagojene,« je ponazoril Antun Smerdel, slepi uporabnik spleta.

Izobraževanja in e-usposabljanja

Zakon o dostopnosti spletnih strani in mobilnih aplikacij, ki je začel veljati maja 2018, državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in osebam javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje – izjeme so vrtci, osnovne ter srednje šole in javna radiotelevizija – nalaga »izpolnjevanje tehničnih zahtev, kar bo vodilo do tega, da bodo njihova spletišča in mobilne aplikacije zaznavni, delujoči, razumljivi in robustnejši ter s tem dostopnejši«.



Na ministrstvu za javno upravo so ob sprejemanju zakona ocenjevali, da bo svoja spletišča moralo prilagoditi vseh 212 občin in še 1150 drugih zavezancev. Za zdaj so le okvirne ocene, koliko jih je to do zdaj že storilo, je pa na začetku aprila minister za javno upravo Boštjan Koritnik pisno pozval in vse občine spomnil na zahteve tega zakona. Upravna akademija je že izvedla nekaj usposabljanj za zaposlene pri zavezancih, pripravljajo pa tudi e-usposabljanje.


»V Sloveniji vsekakor že obstajajo primeri dobre prakse na tem področju. Takšne so, na primer, spletne strani državnega portala eUprava in strani gov.si. Finančna uprava je leta 2015 v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije na svojih spletnih straneh objavila kratke filme v slovenskem znakovnem jeziku o najpomembnejših vprašanjih davčnih zavezancev. Večinoma so prilagojene tudi spletne strani nekaterih občin, na primer Mestna občina Ljubljana,« je zapisal Koritnik.