Ministrica Bobnar pričakovano prestala interpelacijo

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je v Državnem zboru prestala interpelacijo, ki jo je proti njej vložila SDS. Za interpelacijo je glasovalo 24 poslancev, 50 jih je bilo proti. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti 46 poslancev. Bobnarjeva tako ostaja na ministrskem položaju.

Za poslanca Grimsa je Slovenija primerljiva z Nemčijo leta 1933

»Ko pogledamo področje varnosti in svobode javne besede v Sloveniji, razmere vsak dan bolj spominjajo na nacistično Nemčijo leta 1933. Ne samo da se ljudi zdaj že lovi po ulicah, lahko vsakič slišimo vpitje smrt, slišimo pozivanje, protiustavno pozivanje, očitno protiustavno pozivanje k nasilju, k uboju in policija ne naredi ničesar.« S tem uvodom je poslanec SDS Branko Grims uvedel razpravo v državnem zboru na interpelaciji proti notranji ministrici Tatjani Bobnar. SDS notranji ministrici očita, da z odstranitvijo ograje na južni meji množično vabi ilegalne migrante v Slovenijo, opustitev dolžnega ravnanja v aferi Fotopub in favoriziranje predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar. 

Glavnina razprav se je doslej skoncentrirala na problematiko migracij, ki se v zadnjem obdobju krepijo. V SDS trdno zagovarjajo ohranitev ograje in rezilne žice na slovensko-hrvaški meji. »Vse evropske izkušnje, od Poljske, Litve, Latvije, kažejo, da dobro zgrajena ograja deluje izjemno učinkovito preventivno in omeji ilegalne migracije,« je povedal Grims in dodal, da je bilo pred letom okoli 10.000 prehodov, zdaj pa je po njegovem očitno, da bomo dosegli nov neslavni rekord, ki bo nekje okrog 20.000. »Odstranjevanje ograje deluje kot poziv ilegalnim migrantom, naj pridejo. In so ga razumeli, zato so številke ilegalnih migrantov poletele v nebo,« je trdil Grims. 

Bobnar: Ali je posredi migrantski rasizem?

»Nedavna raziskava javnega mnenja, merjenega v oktobru, kaže izrazito in občutno rast zaupanja v delo policije. Na to smo ponosni. Tak rezultat nakazuje tektonske spremembe javnosti pri dojemanju policije, varnosti in zaupanja v demokratično delovanje državnih inštitucij na podlagi dela te vlade in tega vodstva ministrstva za notranje zadeve in policije,« je v svoj bran povedala ministrica Bobnar in s tem opozorila na drugačen pristop, kot sta ga na področju notranjih zadev gojila vlada Janeza Janše in njen predhodnik Aleš Hojs. »Vodni top lahko namesto solzivca pomaga tam, kjer ga ljudje najbolj potrebujejo, podpiramo in varujemo svobodo izražanja in zbiranja na protestih, aktivno delujemo pri preprečevanju nasilja v družini, nad ženskami in otroki, varujemo človekove pravice državljanov in tistih, ki pridejo na slovensko mejo, ne glede na raso, vero, kulturo ali politično prepričanje,« je povedala Tatjana Bobnar.

Spomnila je tudi na napovedi predhodnika gospoda Hojsa, da lahko Slovenija sprejme ali namesti do 200.000 ukrajinskih beguncev. »Ali je posredi rasizem, ko problematizirate 200 prejetih ljudi na dan, ki sicer molijo drugega boga, pri nas pa tako ne želijo ostati?« se je vprašala Bobnarjeva in dodala, da so pokazali, da ograje ne smejo ločevati ljudi in omejevati kvalitete življenja v obmejnem prostoru. Poleg tega je še poudarila, da se število nezakonitih migracij povečuje po vsej EU, da se je povečanje začelo marca letos, ko je bila na oblasti vlada Janeza Janše, ter da je največ nezakonitih migracij čez Madžarsko, ki ima celo dvojno ograjo. 

Dvanajst sumov kaznivih dejanj v zadevi Fotopub

Predlagatelji interpelacije izpostavljajo tudi problematiko spolnih zlorab v primeru Fotopub. »Policija je zaznala dvanajst sumov kaznivih dejanj, ugotovljenih je bilo devet oškodovancev in tri osumljene osebe. Na državno tožilstvo je bila vložena kazenska ovadba za štiri kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, omogočanje uživanja prepovedanih drog in povzročitve hude telesne poškodbe,« je odgovorila ministrica. Poleg tega še poteka preiskava kaznivega dejanja zaradi suma v povezavi z nenamensko porabo javnih sredstev.

Interpelacijo proti ministrici Tatjani Bobnar poleg poslancev SDS podpirajo tudi v Novi Sloveniji. Poslanec najmanjše opozicijske stranke Aleksander Reberšek je dejal, da je odstranitev ograje politična odločitev: »Takšna nepremišljena odločitev lahko da napačen signal različnim tihotapskim združbam na tako imenovani balkanski poti, kar pomeni spremembo migracijskih poti, ki bi v večji meri zopet vodile čez slovensko ozemlje.«

»Ograja, ki je poprej motila življenja ljudi, bo v bodoče dobila funkcionalno vlogo v krajih ob meji, rezilno žico pa pošiljamo na odpad. Odstranjujemo pa tudi že s strani narave podrto panelno ograjo,« odgovarja Tatjana Bobnar. Trenutno je umaknjene 10,5 kilometrov rezilne meje na južni meji, ki bo prihodnje leto po pričakovanjih postala notranja schengenska meja.