Za kampanjo o dezinformacijah vlada namenila okoli 158.000 evrov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo (MDP) in Urad vlade za komuniciranje (Ukom) ob podpori delovne skupine sekretariata Sveta za nacionalno varnost (SNAV) že nekaj časa izvajata kampanjo »Ustavimo dezinformacije – PreBERI, preMISLI, PREVERI«.

Namen kampanje je ozaveščanje o nevarnostih dezinformacij ter izobraževanje javnosti o tem, kako prepoznati in omejiti širjenje neresničnih informacij. Kampanja se izvaja prek različnih medijskih kanalov, vključno s spletnimi, tiskanimi, radijskimi in televizijskimi oglasi, pa tudi digitalnimi panoji. Prvi del kampanje se je začel maja 2024 pred evropskimi volitvami, drugi del pa poteka od 25. septembra do sredine oktobra.

»Ustavimo dezinformacije – PreBERI, preMISLI, PREVERI«.

Kampanja, katere celotna izvedba je bila v rokah Ukoma, vključuje tudi spletno stran, kjer lahko obiskovalci pridobijo več informacij o dezinformacijah. Od njene objave 15. marca do 4. oktobra je stran dosegla več kot 5000 obiskov. Za kampanjo je vlada predvidela proračun v višini do 158.000 evrov, so nam sporočili.

Cilj kampanje je, kot so zapisali, povečati zavest o problematiki lažnih informacij, ki lahko vplivajo na posameznike in družbo, ter opozoriti na več vrst dezinformacij, vključno s tujimi manipulacijami informacij (FIMI) in pojavom posnetkov deepfake. Kampanja se osredotoča na dosego širokega kroga uporabnikov tradicionalnih in digitalnih medijev, še posebej tistih, ki so manj izkušeni z uporabo družbenih omrežij, kjer je širjenje dezinformacij najpogostejše.

Slovenija kot tarča dezinformacij iz tujine

Slovenija je bila v preteklosti večkrat tarča dezinformacij iz tujine. Oktobra 2022 je rusko ministrstvo za zunanje zadeve na družbenem omrežju twitter na primer objavilo kolaž fotografij, ki so bile namenjene širjenju lažnih informacij, da Ukrajina razvija tako imenovano »umazano bombo«. 

Ena izmed fotografij je bila pravzaprav slika Agencije za radioaktivne odpadke (Arao) iz leta 2010, ki prikazuje običajne dimne detektorje. »Uporabljena je bila kot razlagalno gradivo v strokovnih prezentacijah ter sredstvih za informiranje splošne in zainteresirane javnosti. Na fotografiji so dimni detektorji, ki so predmet splošne uporabe. Vsebujejo sicer radioaktivni vir, vendar ne radioaktivnih virov, ki so navedeni v tabeli pod fotografijo. Fotografija je bila objavljena brez vednosti Araa,« so pojasnili.

Marca 2024 je ministrstvo za obrambo zanikalo lažno novico, objavljeno v slovenskih in tujih medijih, češ da Slovenija sodeluje pri pošiljanju granat kalibra 155 mm, kupljenih v Indiji, Ukrajini.

»Vsakokrat, ko se je ta lažna novica pojavila, smo jo zanikali in pojasnili, da ministrstvo za obrambo oziroma Republika Slovenija v Indiji ni nikdar kupovala granat kalibra 155 mm, prav tako ni sodelovala pri prenosu ali preprodaji tovrstnega streliva v druge države,« so pojasnili.

Po mnenju Ukoma se je »s takšnim zavajajočim poročanjem poskušalo ustvariti škodo Republiki Sloveniji in tudi diskreditirati njeno mednarodno vlogo, ko je postala nestalna članica varnostnega sveta OZN.«

Telegram Rusom daje, česar enota GRU 29155 ne more več

Marca 2024 je rusko obrambno ministrstvo na omrežju telegram širilo lažno trditev, da je med tujimi borci v Ukrajini tudi pet slovenskih državljanov. Slovenija je te trditve zavrnila, saj ni bilo mogoče preveriti identitete teh oseb, pretekli podobni seznami pa so se izkazali za lažne.

Februarja 2024 je francoska agencija za boj proti digitalnemu vmešavanju (Viginum) objavila poročilo, ki je razkrilo rusko propagandno kampanjo, ki je vključevala tudi lažna spletna mesta Pravda za različne države, vključno s Slovenijo. Cilj teh portalov je bil širjenje dezinformacij o državah, ki podpirajo Ukrajino. Lažna stran za slovenske bralce Pravda.si je bila, kot del te kampanje, ustvarjena junija 2023.

Na Ukomu še dodajajo, da so dezinformacije najbolj razširjene v kriznih obdobjih, kot so pandemije, migracije in vojne, in predstavljajo grožnjo demokracijam, saj zmanjšujejo zaupanje v institucije in medije.