Za dobre odnose bo treba garati

Z vladne strani so bili odzivi na inavguracijo novega ameriškega predsednika Joeja Bidna zelo skromni. Do konca redakcije iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše nismo dobili odgovora, ali je predsednik vlade novemu predsedniku najmočnejše države na svetu, s katero je Slovenija lani decembra zagnala strateški dialog, že poslal čestitko po ustaljenem diplomatskem kanalu. Na njegovem priljubljenem komunikacijskem kanalu, twitterju, je namreč še ni bilo.

Precej bolj zgovorni kot v vladi ali v vrstah koalicijskih strank so bili ob dogodku, ki ga je z zanimanjem in pričakovanjem spremljal ves svet, v opoziciji, natančneje v SD, ki se počuti precej pobrateno z ameriškimi demokrati, ki jim pripada Biden.

»Kako hitre in daljnosežne so lahko spremembe, ki jih bo svetu prinesla menjava na vrhu ZDA, je z brutalno učinkovitostjo dokazal Donald Trump, čigar mandat je na široko odprl vrata lažnim novicam, populizmu, avtokraciji in do temeljev pretresel svetovno ureditev in odnose, ki smo jih poznali do zdaj,« meni predsednica SD Tanja Fajon. Dvajseti januar je zanjo veliko več kot le simbolična umestitev novega ameriškega predsednika in prve temnopolte podpredsednice Kamale Harris. »Je trenutek, ko se tudi v resničnosti karte upravljanja prihodnosti ponovno delijo.«

​Tanja Fajon: Populiste je mogoče premagati

Izvolitev Bidna za ameriškega predsednika je po njenem pokazala, da je novodobna populistična in avtoritarna gibanja mogoče premagati. Tanja Fajon meni, da se morajo napredne politične sile spet povezati ter ohraniti temelje vladavine prava in demokracije, ne le v Sloveniji, ne le v Evropski uniji, ampak po vsem svetu.

Ključno vprašanje, ki leži pred slovensko-ameriškimi odnosi ob inavguraciji novega ameriškega predsednika, je, kakšen bo odnos med državama po tem, ko se je od vodenja ZDA poslovila administracija Donalda Trumpa, s katero je vlada Janeza Janše spletla tesne ideološke odnose. Tako tesne, da je Janša Bidna označil za najšibkejšega ameriškega predsednika.



​Se z Bidnovo inavguracijo obrača nov list v slovensko-ameriških odnosih ali bo šlo za kontinuiteto tega, kar sta pripravili vlada Janeza Janše in administracija Donalda Trumpa? Po tem, ko je pred dnevi zapustila Slovenijo ameriška veleposlanica Lynda Blanchard, Trumpova donatorka in podpornica, je včeraj začasna odpravnica poslov na ameriškem veleposlaništvu v Sloveniji Susan K. Falatko zatrdila, da bodo odnosi med državama zagotovo ostali trdni. »V zadnjih letih so se odnosi med Slovenijo in ZDA okrepili,« je poudarila.
 

​Rupel: Z Američani smo zavezniki

Podobno je razmišljal tudi nekdanji slovenski zunanji minister in veleposlanik v ZDA Dimitrij Rupel. »Za odnose med državami so koristni osebni stiki. Praviloma ti odnosi presegajo posameznike,« je poudaril in spomnil na lanski obisk zdaj že nekdanjega državnega sekretarja Mika Pompea v Sloveniji in povratni obisk zunanjega ministra v ZDA. Rupel tudi stavi na kontinuiteto v odnosih.



»Ne smemo pozabiti, da smo, dokler ne bo prišla na oblast stranka Levica, z Američani zavezniki v zvezi Nato. Slovenci smo imeli glede na svojo velikost srečo, saj smo z ameriško administracijo zelo pogosto komunicirali na najvišji ravni,« je dejal sogovornik in spomnil na izjemo. V času predsednikovanja Baracka Obame, čigar podpredsednik je bil ravno Biden, je komunikacija med državama najbolj šepala.

»Sedanja vlada si je prizadevala za koristne zveze s Trumpovo in si bo enako prizadevala za zveze z Bidnovo administracijo,« je prepričan zunanji minister v prvi Janševi vladi. Ruplu je žal, da so bile večinoma levosredinske vlade v zadnjem desetletju večkrat malomarne, kar zadeva ameriške gospodarske pobude, ampak to je mogoče in je smiselno popraviti. Pričakuje pobudo zunanjega ministra Logarja in slovenskega veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja v Washingtonu, kajti za odnose na najvišji ravni je treba trdo delati.